Dogodek je bil namenjen boljšemu sprejemanju ranljivih skupin in posebej tudi ozaveščanju o pomenu uporabe čelade pri kolesarjenju.
Kot je pojasnila predstavnica fundacije Neurotrust Taja Šimonka, skušajo z akcijo Kolesarimo skupaj ozaveščati o nevroloških diagnozah in o pomenu preventive. Tokrat so se osredotočili na nezgodno poškodbo možganov. "Zelo bi želeli, da bi ljudje nosili čelade in tako preprečili poškodbe ob padcih," je izpostavila in opozorila, da si ljudje, ko se s kolesom odpravijo po opravkih, še vedno pogosto ne nadenejo čelade.
K sodelovanju na današnjem dogodku so povabili Center Korak, ki skrbi za osebe s pridobljeno poškodbo možganov, in društvo Trepetlika, ki združuje bolnike s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami. Zanje so pripravili kolesarjenje, pohode, igranje namiznega tenisa in druženje na Račjem otoku na Brdu pri Kranju.
Zbralo se je okoli 150 ljudi, med katerimi so bili tudi predstavniki podjetij, ki so fundacijo in dogodek finančno podprli. Pridružili so se jim nekateri uspešni športniki, med njimi nekdanji smučarski skakalec Robert Kranjec in cestna kolesarka Urša Pintar ter igralca namiznega tenisa, udeleženca paraolimpijskih iger, Andreja Dolinar in Luka Trtnik.
Kot je izpostavila Taja Šimonka, sta pri dogodku pomembna tako druženje in ustvarjanje splošnega zavedanja o enakopravnosti ter sprejemanju ranljivih skupin, kot tudi športno udejstvovanje. Šport namreč pomaga pri rehabilitaciji, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo namizni tenis zaradi zahtevane koordinacije celo zavira napredovanje bolezni.
Športno udejstvovanje invalidov
Predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paraolimpijskega komiteja Damijan Lazar je pojasnil, da invalide spodbujajo k športnemu udejstvovanju, ki je zelo pomembno tudi zaradi lažjega vključevanja v družbo. Raziskave kažejo, da so invalidi športniki bistveno bolj zaposljivi kot ostala populacija invalidov, lažje v svojem okolju najdejo tudi življenjskega partnerja.
Pomen športa je izpostavila tudi direktorica kranjskega Centra Korak Mateja Korošec, ki je pojasnila, da prilagojene športne aktivnosti uporabljajo kot del rehabilitacije. Danes se je del njihovih uporabnikov odpravil na daljšo, drugi na krajšo turo, nekateri pa so se do Brda odpravili peš. Ključno je bilo druženje in povezovanje z lokalnim okoljem, kar je za uporabnike in njihovo dolgotrajno rehabilitacijo ključnega pomena.
Center Korak
V Center Korak je trenutno vključenih 52 uporabnikov. "Po lanski širitvi koncesije smo mislili, da bomo zadostili potrebam na območju Gorenjske, vendar imamo žal spet čakalno listo in 15 oseb čaka na sprejem v našo ustanovo," je povedala Koroščeva, ki si skupaj z direktorico mariborskega Centra Naprej Jasno Vešligaj-Damiš prizadeva, da bi vsaka regija imela takšen center in bi v Sloveniji vsakdo, ki bi utrpel možgansko poškodbo, imel možnost dolgotrajne rehabilitacije.