"Kljub temu, da živimo v družbi, ki se deklarativno zavzema za inkluzijo, pogosto pozabljamo na dejansko izvajanje obljub: odločevalci namreč brajico vse prepogosto vidijo kot obrobno zadevo, ki zahteva posebej 'ozko' financiranje in strokovni pristop, namesto da bi bila prepoznana kot nepogrešljiv kanal, ki gradi most do enakopravnega sodelovanja v življenju skupnosti," so na ZDSSS zapisali v letošnji poslanici ob svetovnem dnevu brajice.
Kaj je brajica?
Braillova pisava oziroma brajica je posebna pisava, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo. Leta 1821 jo je razvil Louis Braille, po katerem je pisava tudi poimenovana. Brajica je sestavljena iz kombinacij pik, reliefno dvignjenih iz podlage, namenjena tipni zaznavi. Brajica je sistem dvignjenih pik, ki ga lahko s prsti berejo slepi ali slabovidni. Posameznikom, ki tiska ne morejo videti, omogoča branje in pisanje ter tako predstavlja bistveno orodje za dostop do informacij in komunikacijo z drugimi.
Kdo je bil Louis Braille?
Louis Braille (4. januar 1809 - 6. januar 1852) je še kot otrok zaradi nesreče povsem oslepel, vendar je bil kljub temu izjemno dober učenec in si tako pridobil posebno štipendijo. Šolal se je v Kraljevem zavodu za slepo mladino v Parizu, kjer je spoznal oficirja francoske vojske Charlesa Barbiera, ki je na zahtevo Napoleona razvijal kriptografske metode komunikacije in način komuniciranja, s katerim bi si vojaki ponoči izmenjevali sporočila brez svetlobe, imenovano nočno pisanje. Ta sistem je bil za vojake pretežak, saj se ga niso mogli naučiti, zato ga vojska operativno ni nikoli uporabljala. Louis Braille je hitro ugotovil vzrok za neuspeh te pisave - človeški prst ne more razbrati reliefnega znaka brez premikanja in tako ne more hitro brati črke za črko. Njegova rešitev je bila zasnovana na matriki celice s šestimi pikami - Braillovi celici - ki je bila revolucija v komuniciranju za slepe ljudi in osnova za velik uspeh nove pisave. Leta 1827 so izdali prvo knjigo v brajevi pisavi. Dve leti pozneje je Braille izdal delo z naslovom Metoda pisanja jezika, petja in glasbe s pomočjo povišanih točk za uporabo slepih oseb. Šele leta 1850 pa je bila v pariškem inštitutu, kjer je Braille delal kot pomožni učitelj, brajeva pisava dovoljena. Mednarodno priznanje je doživela 1878, ko so jo na pariškem kongresu evropskih narodov priznali kot najboljšo pisavo za slepe. Posebnost brajice je tudi to, da je univerzalna, saj jo je mogoče uporabljati v skoraj vseh jezikih.
Pomembnost brajice se kaže pri izobraževanju in zaposlovanju. Brez nje bi bili slepi močno omejeni pri dostopu do pisnih gradiv in opravljanja šolskih in drugih nalog.
"Šole, ki bi morale poleg sodobnih pripomočkov zagotavljati ustrezno usposabljanje za branje in pisanje v brajici, se soočajo s pomanjkanjem sredstev, kadra ali pozornosti odgovornih. Mnogi slepi učenci ostajajo odvisni od drugih tehnologij, ki – čeprav ponujajo koristne rešitve – nikakor ne morejo v celoti nadomestiti temeljnih veščin branja in pisanja na otip. Brez sistematičnega vlaganja v dostop do knjig ter učnih gradiv v brajici in brez ustvarjanja novih vsebin ne moremo zagotoviti enakih možnosti za izobraževanje in osebno rast tistih, ki se zanašajo nanjo," menijo v ZDSSS.
Kako dragocena veščina je znanje brajice, sta ob tej priložnosti povedala Alexis in Florijan, učenca 2. in 3. razreda v inkluziji.
»Berem rad in sem vesel, kadar si lahko sposodim knjigo. V knjižnici sem prebral vse štiri, ki sem jih imel na voljo. V šoli pa imam na voljo po tri različne knjige in se potem odločim, katero bom prinesel domov,« je povedal osemletni Alexis.
"Branje v brajici zame pomeni, da nisem odvisen od drugih in lahko berem enako kot moji vrstniki. Ko dobim svežo knjigo v brajici, me to zelo navduši, ker se sam odločim, kdaj se bom potopil v zgodbo. Rad hodim v Knjižnico za slepe in slabovidne Minke Skaberne,« pa pravi devetletni Florijan.
Na številne težave pri prilagajanju gradiv v brajico opozarjajo tudi starši slepih ali slabovidnih otrok.
"Večja težava pri brajici so prilagoditve šolskih gradiv; zamude pri prilagajanju (tudi nekaj mesecev po začetku pouka), ker je premalo osebja z znanjem prilagajanja, niso dovolj nagrajeni za to delo, gradiva v brajici bi lahko bolj krožila med slepimi, lahko bi obstajala boljša informiranost glede gradiv, ki so že v brajici, založbe bi lahko bolj sodelovale s starši (dovolile uporabo teksta šolskih gradiv v obliki, ki jo je možno pretvoriti v brajico). Težave so tudi prilagoditve tekmovalnih pol; zgodilo se je, da ni sodeloval na tekmovanju, ker ni bilo prilagoditve v brajico," pravita Martina in Janko Marn, Florijanova starša.
"Alexis rad prebere vse, kar najde. Žal je tega v vsakdanjem življenju občutno premalo (brajica na škatlicah od zdravil, tipni zemljevidi na nekaterih LPP postajah, maketa Ljubljanskega gradu ...). V glavnem bere knjigo, ki je na voljo, in ne knjigo, katere vsebina ga zanima, saj je izbor zelo omejen," pa dodaja Suzana Panić, Alexisova mama.
Poziv ZDSSS h konkretnim rešitvam
Ob svetovnem dnevu brajice zato na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pozivajo, "naj ta dan ne bo zgolj priložnost za kratko obujanje slavne zgodovine brajice, ampak poziv k odkritim razmislekom in pogumnim ukrepom. Z brajico lahko slepi in slabovidni uresničujejo pravico do izobraževanja, dela in kulturnega izražanja, a le če naša družba prepozna njeno enkratno vrednost in ji nameni ustrezno mesto. Naj bo letošnji dan brajice priložnost, da še bolj poglobimo naša prizadevanja za izboljšanje dostopa in kakovosti izobraževanja za slepe in slabovidne otroke ter njihovo polno vključitev v družbo".