Vseslovenska iniciativa Heroji furajo v pižamah, ki se aktivno loteva aktualne problematike vožnje mladih pod vplivom alkohola, vstopa v novo obdobje in nadaljuje s svojo misijo. Po prvem letu aktivnosti v Zavodu Vozim ugotavljajo, da se je število prometnih nesreč, ki jih povzročijo mladi pod vplivom alkohola na letnem nivoju zmanjšalo za 28 odstotkov, kar je razveseljujoč podatek. A poslanstvo iniciative za izboljšanje prometne varnosti med mladimi se s podporo ambasadorjev iz strokovne javnosti vztrajno nadaljuje, saj tragična statistika še vedno ostaja pereč problem. Vsakapetaprometna nesrečas smrtnim izidomsenamreč še vedno zgodi zaradi vožnjepod vplivom alkohola in od teh vsako četrto povzročijo mladi. Kot pravi vodja projekta Maja Rošer, so doslej projekt intenzivno izvajali v sedmih regijah, akcijo pa želijo razširiti, saj alkohol ne sodi na ceste.
Letos Heroji vstopajo v drugo sezono. Kakšna je bilanca prvega leta aktivnosti?
Iniciativa Heroji furajo v pižamah se je začela pred natanko enim letom, ko smo na novinarski konferenci predstavili projekt. V tem letu smo herojske aktivnosti izvajali v sedmih slovenskih regijah, to je savinjski, goriški, gorenjski, pomurski, koroški, notranjsko primorski in spodnjesavski. Dosegli smo skoraj 13 tisoč mladih, pravtako pa smo organizirali ozaveščevalne in interaktivne delavnice za starše.
Na kakšen način potekajo te aktivnosti?
En del je takih, ki so očem javnosti bolj ali manj vidne, to so fokusne delavnice, do strukturiranega dialoga mladih z odločevalci in strokovnjaki, preventivne aktivnosti na terenu, gre za ozaveščanje mladih o alkoholni problematiki, govorimo o tem, kako se zabavati brez alkohola, izvajamo brezplačno izvajanje alkotesta in nenazadnje organiziranja varne brezplačne vožnje domov. Očem javnosti pa so skrite herojske delavnice za mlade, v katere mlade zelo vpletemo. Ne gre zgolj za to, da identificirajo problem, ampak iščejo tudi rešitve za probleme, ki jih najdejo. Dejstvo je, da se ti rešitve, do katerih prideš sam, bolj vtisnejo, več razmišljaš o njih, ne gre zgolj za golo predavanje. Gre za fokusne delavnice za starše in za mlade, na katerih pridemo do relevantnih podatkov , o tem, kaj se dogaja v njihovem lokalnem okolju, tako glede pitja alkohola, jemanja drugih prepovedanih psihoaktivnih snovi, in pa kako poskrbijo za svoj prevoz na in z zabave.
Koliko oseb sodeluje v tem projektu na terenu?
Sodeluje več kot 10 članov Zavoda Vozim, ki so paraplegiki oziroma tetraplegiki in ozaveščajo mlade o posledicah, tu pa je še približno 30 mladih aktivistov, ki vedo, kako pomemben je zdrav življenjski slog, brez alkohola, in da je prometna varnost ključnega pomena, svoje zavedanje pa širijo med svojimi sovrstniki.
Kakšen je odziv mladih, ko poslušajo zgodbe Herojev na invalidskem vozičku?
Moram reči, da je na naših delavnicah in drugih ozaveščevalnih dogodkih smrtna tišina. Vsakih znova so mladi, ki jih nagovarjamo, dobesedno presunjeni. Te zgodbe se jim usedejo v možgane in v srce. To pa je tudi namen teh delavnic. Da zgodba teh oseb ne postane tudi njihova zgodba. Spomnim se časov svojega odraščanja, takrat je bila prometna varnost v ozadju. Moram pa priznati, da se vse več mladih zaveda pomembnosti prometne varnosti, kar je dobro. Konec koncev si lahko nekaj zaslug za to vzame tudi Zavod Vozim. S preventivnimi delavnicam Še vedno vozim, vendar ne hodim je naš zavod začel pred desetimi leti, in je to neke vrste podporna aktivnost mnogim projektom. Tako nevladniki kot stroka v zadnjem desetletju dajemo velik poudarek prometni varnosti. In na to smo lahko ponosni, saj prometna statistika kaže, da delamo prav.
Zakaj se po vašem mnenju zunaj večjih mest zgodi 1 krat več prometnih nesreč pod vplivom alkohola na število prebivalcev,v katerih so udeleženi mladi?
Zagotovo je pomemben vzrok neurejen javni prevoz. Odgovornost gre pripisati tako organizatorjem zabav, kot tudi občinam. Poleg tega se tam razvijajo večje hitrosti na cestah, ozaveščenost mladih pa je manjša.
Vaš poziv gre tudi staršem, naj poskrbijo za varen prevoz. Naziv Heroji gre prav njim …
Heroj je v bistvu vsak, ki poskrbi, da se mladostnih varno pripelje domov z zabave, res pa je, da se vzgoja začne doma. Straši so lahko največji vzorniki svojih otrokom že od otroštva naprej, in jim dajo zgled, ko za volan ne sedejo pod vplivom alkohola. Glede na to, da se mladostnikovi možgani razvijajo tudi po dvajsetem letu, da pridejo do spoznanja, kaj je prav in kaj ni. Pred časom sem v nekem članku prebrala, da gre za vzgajanje narcisov, ki jim starši na ta način dajemo potuho. Sploh ne gre za to, ko poskrbimo za njihov varen prevoz domov. S tem jim predvsem pomagamo, da ohranijo življenje. Vsi smo bili nekoč mladi, tudi sama sem vesela, da so moji hodili pome sredi noči.
Koliko slovenskih občin pa ste že vključili v svoje aktivnosti?
V vsaki regiji sklenemo partnerstvo z eno občino, ki postane nosilna. Sicer pa smo doslej vključili 28 občin. V novi sezoni, ki se zdaj začenja, bomo aktivnosti širili še v najmanj tri slovenske regije, želimo si seveda vključiti prav vse, ampak moramo upoštevati realne možnosti. Upamo na sodelovanje občin, strokovnjakov in drugih odločevalcev, tako na lokalni kot tudi nacionalni ravni.
Iniciativa 'Heroji furajo v pižamah', ki je podprta s strani Ministrstva za zdravje in Javne agencije RS za varnost prometa, na novinarski konferenci, ki ste jo imeli pred nekaj dnevi, pa so bili prisotni tudi vaši partnerji v projektu, med njimi tudi predstavnik Toyote, ki je za izvajanje akcije zagotovila vozila, prilagojena za vožnjeinvalidov. Povedal je tudi izkušnjo z Japonske.
Tako je. Povedal je, da so na Japonskem kazni za vožnjo pod vplivom alkohola tako visoke, da so takšno prakso drastično zmanjšali. Globa za vožnjo pod vplivom alkohola namreč znaša 8000 evrov. S 4000 evri globe pa kaznujejo tistega, ki ve, da bo nekdo vozil pijan. Iz istega razloga lahko kazen dobi tudi lastnik bara ali restavracije, torej tisti, ki je omogočil, da je nekdo sedel pod vplivom alkohola za volan.
Bi višje kazni morali uvesti tudi pri nas?
Zagotovo je smiselno preizkusiti različne oblike sankcioniranja. Inštitut za kriminologiji je pred kratkim objavil več letno raziskavo, v kateri so temeljito obdelali tudi to, kako višina dohodkov vpliva na to, da nekdo krši prometne predpise. Ugotovitev je, da ne glede na višino dohodkov, osebe, ki so nagnjene k temu, da kršijo cestno prometne in tudi druge predpise, to počnejo. Moje mnenje je, da strožje kazni ne rešijo problema, zato se bolj nagibam k preventivi. Vsekakor pa velja preizkusiti različne pristope, saj je najhujša prav pasivnost.
Vesna Pfeiffer