V novembrskih epizodah radijske oddaje Možgani na dlani spoznavamo zgodbo Dabiza Riaña in bolezni ALS. Mojca Delač zgodbo Dabiza Riaña predstavlja v štirih delih. Tokrat se sprašuje, kako ALS izgleda pod mikroskopom?
»Raziskovalec sem. Zdaj skoraj v celoti upokojen. Ukvarjal sem se z aplikacijo satelitskih slik za okolje. Zdaj se seveda posvečam temu projektu (7 lagos 7 vidas op.a.). Eden od ciljev je, da pomagamo ljudem razmišljati o tem, kako dojemajo invalidne osebe in kako lahko, ne bom rekel spremenimo družbo, ampak napredujemo, da bo bolj vključujoča in raznolika in da bomo razmišljali o tem, da smo si različni, a hkrati tudi enaki,« pravi Dabiz Riaño.
ALS pod mikroskopom
Tokrat so bolezen ALS dejansko vzeli pod drobnogled. Ali bolje pod mikroskop. S pomočjo prof. dr. Borisa Roglja (IJS), molekularnega biologa, ki skupaj z mednarodnim konzorcijem raziskovalcev dodaja pomembne koščke v mozaik poznavanja mehanizmov te bolezni.
Kako ALS izgleda pod mikroskopom? Prof. Rogelj pravi, da je odvisno od tipa poskusa.
»Če gledamo tkiva pacientov, ki so umrli za ALS, v njihovi hrbtenjači pri večini vidimo pomanjkanje motoričnih nevronov, ki upravljajo z gibanjem mišic. Pri tistih motoričnih nevronih, ki so še v hrbtenjači, pa najdemo tako imenovane ‘agregate’, to so proteini, ki so na neprimernem mestu znotraj celic. Pri ALS je to protein TDP43, ki se kopiči v citoplazmi, izven jedra.
Celotnemu pogovoru pa lahko prisluhnete na povezavi:https://radioprvi.rtvslo.si/2019/10/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-163/
Prva oddaja iz cikla pa je dostopna tukaj:https://radioprvi.rtvslo.si/2019/10/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-162/
Mojca Delač, Radio Prvi, MMC