Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.25 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gledana TV SLO 1,spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Ekipa oddaje Posebna ponudba bo danes vzela pod drobnogledbanke.
Ekipa Posebne ponudbe bo tokrat gledala pod prste bankam, preverili bodo predvsem prakso na področju potrošniških kreditov. Banke namreč potrošnikom ob sklenitvi kredita ponudijo ali pa kar vsilijo, kot pravijo nekateri gledalci, marsikaj, denimo zavarovanja, varčevanja, posebne račune. Finančno nepodkovani potrošniki v nuji podpišejo marsikaj, tudi to, da bo za njihov dolg odgovarjal komaj polnoletni otrok ali da bodo kredit odplačevali do svojega 80. leta. Poglejmo konkreten primer. Gledalec je leta 2014 pri eni od slovenskih bank najel stanovanjski kredit za okoli 100 tisoč evrov. Ob sklenitvi pogodbe je dobil v podpis tudi polico nezgodnega zavarovanja, ki ga je stala dobra dva tisočaka. »Ko sem dobil polico, sem jo podpisal, ker je bil to pogoj za odobritev kredita. To je pisalo tudi v kreditni pogodbi, in s podpisom sem se strinjal s splošnimi pogoji,« je svojo izkušnjo opisal gledalec. Dve leti kasneje je najel ugodnejši kredit in starega, ki bi ga sicer odplačeval 25 let, poplačal. Ob tem je banko in zavarovalnico pozval, da mu vrneta del zavarovalne premije, a sta ga banka in zavarovalnica zavrnili: »Odgovorili so mi, da se zavarovanje prekine s končanjem kredita in ne dobim ničesar nazaj. Počutil sem se ogoljufanega, ta znesek bi mi nekaj pomenil. V bistvu sem ga podaril, kot kaže.«
Vzamete 100 tisoč evrov kredita, banka pa vam odobri 105 tisoč evrov kredita
Primer pa še zdaleč ni osamljen, opozarja finančni svetovalec Mitja Vezovišek, ki pravi, da so takšna zavarovanja pogosto predraga in neprimerna za konkretnega potrošnika: »Vi vzamete 100 tisoč evrov kredita, banka pa vam odobri 105 tisoč evrov kredita, ker iz teh 5 tisoč evrov plačate zavarovanje, stroške odobritve, kljub temu pa za teh pet tisočakov na 25 let plačujete obresti. Tega vam seveda nihče ne pove.« Predvsem pa so potrošniki slabo poučeni o tem, da se z zavarovanjem kredita zavaruje predvsem banka. »Gre pravzaprav za razmeroma kompleksen finančni instrument zavarovanja kreditov, ki mora biti ustrezno razložen, tako s strani bančnega uslužbenca, ki mora ustrezno pojasnit, kako deluje to zavarovanje, da pri tem zavarovanju je sklenitelj dejansko potrošnik, upravičenec pa banka,« opozarja Sergej Simoniti iz Agencije za zavarovalni nadzor, Mitja Vezovišek pa je dodal: »Če ne boste plačali kredita, bo banka terjatev odstopila zavarovalnici, zavarovalnica bo banki plačala, ampak to ne pomeni, da ste vi rešeni. To pomeni samo to, da vas bo zavarovalnica terjala za ta kredit.« Tako banka v primeru izvršbe lahko terja komaj polnoletne hčerke. Njeni starši so najeli kredit, banka pa je zaradi njihovega slabega finančnega stanja zahtevala poroštvo njune 19-letne hčerke, ki še niti ni redno zaposlena. »Kaj človek ve pri osemnajstih, devetnajstih letih. Takrat ne razmišlja o tem, da mame jutri lahko ni več ali pa očeta, da lahko službo izgubita. Pravzaprav ima zanko okoli vratu že od samega začetka,« opozarja Vezovišek.
Boljšo zaščito potrošnikov naj bi prinesel novi Zakon o potrošniških kreditih
Ena glavnih novosti, ki jih prinaša nov zakon o potrošniških posojilih, je, da bodo banke pred odobritvijo kredita preverjale ne le prihodke, temveč tudi odhodke posojilojemalcev. »Če dajalec kredita ugotovi, da potrošnik ni kreditno sposoben, mu ne sme odobriti kredita,« pojasni Darja Tomše z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kot pravijo pri Združenju bank, so kreditodajalci že doslej skrbno preverjali boniteto potrošnika, torej tudi njegove izdatke. »Se pa zna zgoditi, da v določenih primerih, ko bo nekdo izkazoval negativen denarni tok dlje časa, da bo moral zagotoviti dodatna zavarovanja, morda dodatnega poroka,« pravi Mateja Lah Novosel z Združenja bank Slovenije. Po novem bo imel potrošnik pred podpisom pogodbe o stanovanjskem kreditu tudi več časa za podrobno analizo pogojev. »V primeru kreditne pogodbe za nepremičnino ima potrošnik sedem dni časa za premislek, ko dobi pogodbo v podpis. Ta pogodba je zavezujoča za dajalca kredita in v teh sedmih dneh si ne sme premisliti,« pojasni Darja Tomše. Ko potrošnik pogodbo podpiše, pa lahko, ne da bi navedel razloge za to, v 14-ih dneh od pogodbe odstopi, vendar mora ob tem poravnati stroške odobritve in zapadle obresti. Novost velja za vse kredite. »Ali bodo stroški kreditov višji ali ne, poudarjamo, da je najbolj odločilno, kako natančno potrošnik prouči ponudbo in ali jo primerja z drugimi bankami. Tisti, ki se bo pogajal, bo dobil tudi ugodnejši kredit,« pojasni Boštjan Krisper iz Zveze potrošnikov Slovenije. Številne novosti novi zakon prinaša tudi na področju najemanja posojil, vezanih na tuje valute. Tako kot pri kreditu s spremenljivo obrestno mero, mora banka potrošniku grafično predstaviti gibanje tečaja valute v zadnjih desetih letih in mu omogočiti pretvorbo kredita iz tuje v domačo valuto.
Več v oddaji Posebna ponudba
Kakšne so (bile) prakse bank na področju potrošniških posojil doslej? Bo novi zakon o potrošniških posojilih prinesel več reda in boljšo zaščito potrošnikov? Bodo mladi odslej še težje prišli do posojila in kdaj lahko v Evropi pričakujemo zvišanje obrestnih mer?Kot odgovor na to percepcijo bank v javnosti ponekod nastaja etična banka. Jo bomo dobili tudi v Sloveniji? V čem je etična banka drugačna od običajne oziroma zakaj običajna banka ne more delovati etično? Dejavnost bank se ponekod že seli na splet. Kakšna je torej prihodnost bančništva? Odgovore na ta in druga vprašanja, povezana z bankami, bodo ponudili v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 14. marca ob 17.28 na MMC TV napovezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.