Slepi in slabovidni so ena najbolj izpostavljenih skupin v cestnem prometu, pogosto pa so tudi žrtve različnih kaznivih dejanj. Zato je zelo pomembno, da se seznanijo z različnimi oblikami kaznivih dejanj, katerih žrtve lahko postanejo tudi sami. O tem, kako naj zavarujejo svoje premoženje, se odzovejo ob morebitni tatvini,zaščitijo pred nepridipravi in kaj naj storijo, če postanejo žrtev kaznivega dejanja, smo se pogovarjali s policijskim inšpektorjem Jankom Mencingerjem iz Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Nova Gorica.
Slepi in slabovidni so poleg otrok in starejših oseb ena najbolj izpostavljenih kategorij udeležencev v cestnem prometu. Kako lahko sami poskrbijo za večjo varnost, kaj jim svetujete?
Na območju Policijske uprave Nova Gorica (PU Nova Gorica) v zadnjih letih nismo obravnavali prometnih nesreč, kjer bi bili udeleženi slepi in slabovidni. Za večjo varnost v prometu jim svetujemo, da pri hoji oziroma udeležbi v cestnem prometu uporabljajo belo palico, hodijo v spremstvu spremljevalca ali psa vodnika. Za hojo naj uporabljajo cestne površine, pločnike ali izjemoma hodijo ob robu vozišča, torej površine, ki so jim poznane in so zanje morebiti v tleh narejene posebne označbe.Če bodo prečkali ulico, pa naj to storijo pri semaforjih z zvočnim signalom. Pri hoji naj uporabljajo varnostni oziroma odsevni jopič, ponoči pa kresničke ali svetilke.
Bela palica ima v cestnem prometu poseben pomen. Kakšnega?
Res je. Bela palica je opozorilo drugim udeležencem v cestnem prometu in kaže, da jo uporabljajo osebe s posebnimi potrebami, katerih udeležba v cestnem prometu lahko pomeni povečano nevarnost zanje ali za druge. Za to morajo biti drugi udeleženci v cestnem prometu še posebno pazljivi na tiste, ki uporabljajo belo palico.
Ljudje, ki ne vidijo, so pogosto tudi žrtve različnih kaznivih dejanj. Katerih?
Lahko so žrtve različnih premoženjskih kaznivih dejanj, na primer tatvine denarnic, torbic in prtljage, ropov ter raznih goljufij. Velikokrat jih želijo obiskati vsiljive in nezaželene osebe, denimo razni serviserji in vzdrževalci, prodajalci raznih izdelkov, zavarovalniški agenti. Žrtev je zato v stresu, takšno kaznivo dejanje lahko poruši osebnostno ravnovesje posameznika, občutek varnosti in zaupanje. Sicer pa v policiji posvečamo precej pozornosti različnim oblikam preventivnega dela, predvsem tistim, ki so namenjene najranljivejšim skupinam v družbi, torej otrokom, ženskam, starejšim in invalidom oziroma tistim, ki lahko najhitreje postanejo žrtve kaznivih dejanj ali drugih oblik nasilja in prometnih nesreč.
Kako lahko zavarujejo svoje premoženje, kako naj se odzovejo ob morebitni tatvini?
Premoženje naj hranijo na primernem, skritem in varnem mestu pri sebi.Če so žrtve tatvine ali ropa, pa naj na glas pokličejo na pomoč. Ljudem, ki jim priskočijo na pomoč, naj naročijo, da pozornost usmerijo v osebe, ki so v času dejanja oziroma klica na pomoč v njihovi bližini.
Katere preventivne ukrepe jim svetujete, da zaščitijo svoj dom pred nepridipravi?
Za varnost svojega premoženja in lastno varnost lahko ljudje največ storijo sami. Zato svetujemo, da odpirajo vrata in v stanovanje spuščajo le znane osebe ali osebe, ki so jih sami povabili oziroma naročili. V mislih imam osebe, kot so policisti, zdravstveni delavci, skrbniki, serviserji. V vhodna vrata naj vgradijo varnostno verižico, domofon, kukalo, kamero, z neznanimi obiskovalci pa naj komunicirajo po domofonu ali skozi zaprta vrata. Pokličejo naj znano osebo, ki ji zaupajo, in šele takrat dovolijo vstop nepoznanim osebam, vsiljivcem, ki bi hoteli nasilno vstopiti, pa naj ne odpirajo vrat. Pri morebitnem kaznivem dejanju, denimo tatvini, vlomu v stanovanje, pri občutku ogroženosti ali kakšnem drugem neprijetnem varnostnem dogodku svetujemo, naj zadevo nemudoma prijavijo najbližji policijski postaji oziroma pokličejo na interventno telefonsko številko policije 113 ali anonimno številko policije 080 1200.
Slepi in slabovidni so nemalokrat tudi žrtve nasilja – tako psihičnega, fizičnega in spolnega, kot tudi zastraševanja. Kako se lahko zaščitijo pred nasilneži?
Če so žrtve omenjenih oblik nasilja, naj dejanje prijavijo policiji, CSD ali nevladnim institucijam, ki se ukvarjajo s tem področjem, in se do prihoda policije začasno zatečejo k osebam, ki jim zaupajo in lahko pomagajo.
Kaj lahko naredi policija za njihovo zaščito? Na koga se še lahko obrnejo za pomoč?
Policisti v teh primerih zaščitijo žrtev kaznivega dejanja. Ustrezna obravnava oškodovancev kaznivih dejanj je namreč ena od prioritet policije pri uresničevanju njene osnovne naloge – varovanja življenja, zagotavljanja osebne varnosti in varnosti premoženja ljudi. Policija mora izvesti potrebne ukrepe, da preprečijo morebitna kazniva dejanja ali odkrijejo storjena kazniva dejanja in najdejo storilca ter zavarujejo dokaze za nadaljnji kazenski postopek. Policisti žrtvam kaznivega dejanja pomagajo in jim zagotavljajo varnost in zaščito, jim dajejo ustrezne informacije in obenem namenjajo posebno pozornost sodelovanju z žrtvami. Glede na okoliščine dejanja lahko policisti zoper kršitelja tudi takoj izrečejo ukrep prepovedi približevanja po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Sicer pa policija ob sumu nasilja v družini s tem najprej seznani pristojno okrožno državno tožilstvo. Po njihovih navodilih nato lahko zoper storilca tega dejanja podajo kazensko ovadbo, lahko ga privedejo k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča.
Policisti že od leta 2008 sodelujete s člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica. Skupaj ste sodelovali tudi pri pripravi zgibanke z naslovomZ roko v roki, skupaj za varnost slepih in slabovidnih. Kako je nastala in kakšna je njena vsebina?
Policisti smo članom društva predavali o osebni varnosti in varnosti premoženja ter varnosti v cestnem prometu. Prav tako smo s člani društva pregledali varne poti na območju mesta Nova Gorica. Vsebina zloženke, ki je na voljo na sedežu in spletnih straneh Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, objavljena pa je tudi na spletni strani Policije:http://www.policija.si/images/stories/PUNG/IMG/sporocila/2009/oktober/27-zgibanka_za_slepe/zlozenka_za_slepe_in_slabovidne.pdf, se nanaša na opozorila z omenjenih področij.
Kot vem, s preventivnimi nasveti sodelujetetudi na učnih delavnicah, ki jih organiziramedobčinsko društvo slepih in slabovidnih. Kdo so udeleženci delavnic in kaj jih najbolj zanima?
S preventivnimi nasveti smo doslej sodelovali na različnih učnih delavnicah, ki jih je organiziralo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, kot že omenjeno, prvič že v letu 2008. Udeleženci so bili člani društva slepih in slabovidnih, pozneje pa tudi društva gluhih in naglušnih. Udeležence na omenjenih delavnicah so najbolj zanimali nasveti policije o varnosti, in sicer za varno udeležbo v cestnem prometu, glede varovanja premoženja ter kje oz. kako lahko slepi in slabovidni poiščejo ustrezno pomoč, če postanejo žrtve kaznivega dejanja.x
Vesna Pfeiffer