Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je nadecembrskem zasedanju državnega zbora odgovorila poslanki SMC-ja Jasni Murgel na poslansko vprašanje, ali bo ministrstvo vendarle našlo način, da brez dolgih in napornih sodnih postopkov odpravi krivico, ki so jo utrpeli slepi in slabovidni otroci ter njihovi starši zaradi nepravilnega tolmačenja zakonov in neizplačevanja enega od dveh dodatkov, ki jim po zakonu pripadata. Poslanka Murglova, ki na seji ni bila prisotna, saj je trenutno v tujini, meni, da je ministričin odgovor sicer v okviru pristojnosti ministrstva, vendar bi lahko bil tudi drugačen. Če se bo spor reševal po sodni poti, bo to za državo samo še dražje.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa, da je dodatek za nego otrok denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka, je uvodoma pojasnila ministrica Anja Kopač Mrak in nadaljevala: »Višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov je 100 evrov mesečno. Za otroka s težko ali funkcionalno motnjo v duševnem ali za otroka z določenimi bolezni s seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog pediatrične klinike, ki potrebuje posebno nego in varstvo, pa dodatek znaša 200 evrov. O pravici se odloči na podlagi mnenja zdravniške komisije, ki pripravi mnenje o vsakem konkretnem primeru. Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je dodatek za pomoč in postrežbo pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ni odvisna od premoženjskih razmer upravičenca.«
Kdo je upravičen do dodatkov
Kot je ministrica v odgovoru na poslansko vprašanje še dodala, je dodatek za pomoč in postrežbo mesečni denarni prejemek, s katerim upravičenec poravnava stroške, nastale zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, zaradi katerih ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb in zato nujno in stalno potrebuje tujo nego in pomoč. »Pridobite pravice, mnenje invalidske komisije ali drugega izvedenca zavoda, da je tej osebi za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega, ali da gre za osebo, ki ji ta pravica po zakonu pripada zaradi določenih zdravstvenih okoliščin. Naloga invalidske komisije ali drugega izvedenca zavoda je, da poda mnenje ali je osebi, ki uveljavlja pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, nujno potrebna stalna pomoč in postrežba druge osebe za opravljanje vseh ali pa večino osnovnih življenjskih potreb, da je slepa ali slabovidna oziroma da potrebuje stalno nadzorstvo ali da je pri njej podana zmanjšana zmožnost premikanja za najmanj 70 odstotkov. Dodatek za pomoč in postrežbo po ZPIZ-1 se je uveljavil v letu 2002.«
Različna izraza, vendar enaka vsebina
V decembru 2002 je Zveza društev slepih in slabovidnih v svojem dopisu navedla, da gre sicer za različna izraza, vendar za enako vsebino, in da gre v primeru pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za slepe otroke po ZPIZ-1 in pravico do dodatka za nego otroka po ZSDP za izbiro, torej da lahko otrok upravičenec uživa le eno pravico, je pojasnila ministrica in dodala: »Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na pobudo Zveze društev slepih in slabovidnih posredoval tolmačenje, da gre v primeru pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za slepe otroke po ZPIZ-1 in pravice do dodatka za nego otroka po ZSDP za izbiro, torej da lahko otrok upravičenec uživa le eno pravico. Tako tolmačenje je bilo posredovano tudi vsem centrom za socialno delo. Temeljilo je na določbi 142. člena ZPIZ-1, ki je določala: Če pridobi upravičenec pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po tem zakonu in po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od pravic, ki jo sam izbere.«
Prelomna sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča
Leta 2012 je bila odločena prva sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je odločilo, da je pravica do dodatka za nego otroka pravica staršev in posredno otroka, pravica do dodatka za pomoč in postrežbo pa osebna pravica, ki jo pridobijo slepe osebe, torej otroci. Na podlagi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča, da navedeno tolmačenje ni pravilno, kot je bilo v preteklosti, in po usklajevanju med direktoratoma za družino in pravice iz dela ter ZPIZ smo na ministrstvu sprejeli stališče, ki smo ga posredovali vsem centrom za socialno delo in ZPIZ, da starši lahko ponovno uveljavijo denarno nadomestilo, tudi tisti, ki so že pridobili pravico na ZPIZ in jim ni bilo več treba izbirati pravice. Na MDDSZ imamo trenutno 25 tožb za plačilo odškodnine za nazaj, torej za neizplačilo dodatkov za nego otroka. Tožniki menijo, da gre za protipravno ravnanje države, ki je podlaga za odškodninsko odgovornost države. V petih primerih je Delovno in socialno sodišče že izdalo sodbo, kjer je tožbene zahtevke staršev v celoti zavrnilo in jim naložilo plačilo sodnih stroškov, ki v posameznih primerih znašajo tudi več tisoč evrov. Na ministrstvu smo se strinjali s predlogom pravobranilstva, da se ostali postopki začasno ustavijo do odločitve na drugi stopnji oziroma do odločitve višjega sodišča. Ministrstvo bo odločitev višjega sodišča spoštovalo.
Komentar poslanke Jasne Murgel
Razumem, da ministrstvo spoštuje odločitve sodišča, ampak kot sem v poslanskem vprašanju povedala, menim, da bi v tem primeru, ko gre za zelo ranljivo skupino, ministrstvo moralo pripraviti strategijo za naprej in samo povabiti starše, ki so zastopniki slepih otrok, da se to vprašanje uredi. Ker če bodo to reševali po sodni poti, bo trajalo dlje časa, pa še dražje bo. Starši so mi povedali, da so nekateri otroci že umrli. Ta pot je torej težja in daljša, pri tem pa moramo upoštevati, da gre za zares šibko skupino otrok, ki so tako ali tako prikrajšani že zaradi tega, ker imajo posebne potrebe. Mislim, da ne bi bilo nič narobe, če bi ministrstvo pripravilo strategijo, načrt in šlo vsem, ki so upravičeni do dodatka za nego in varstvo naproti. Tako ali tako bo, če se bo zadeva naprej reševala po sodni poti, bistveno dražja za državo.
Menite, da je s tem ministrica odgovorila na vaše vprašanje?
Odgovor je v okviru pristojnosti, ki jih ministrstvo formalno ima. Ni pa prepovedano, da ministrstvo to zadevo poskusi urediti na način, kot sem ga predlagala.
Vesna Pfeiffer