V petek bo v Ljubljani potekalakonferenco z naslovom Izzivi in priložnosti gluhih na trgu dela, ki jo organizirata pisarna evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa (Skupina Zelenih/ESZ)inDruštvo učiteljev gluhih Slovenije. Problematika se po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije neposredno dotika kar pet odstotkov svetovne populacije oziroma 360 milijonov ljudi, ki se spoprijemajo z različnimi okvarami sluha, od tega jih je približno 80 milijonov gluhih.
Delež brezposelnosti med gluhimi je izjemno visok, kar vzbuja veliko razlogov za skrb in kaže na to, da je potreba po aktivni obravnavi te tematike zelo velika. Namen konference je Izzivi in priložnosti gluhih na trgu dela, ki bo potekala v petek, 29. januarja, v prostorih Državnega zbora RS, je nasloviti ovire in izzive, s katerimi se srečujejo gluhi ob vstopu na trg dela, ter dileme, ki se pri tem porajajo pridelodajalcih. Pri tem pa je potrebno tudi ažurno prilagajanje aktualnim potrebam tako na področju izobraževanja kot tudi na trgu dela.
S skupnimi močmi poiskati rešitve
Kot so sporočili iz pisarne evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa, želi konferenca združiti ključne deležnike in jasno identificirati probleme in izzive na področju zaposlovanja gluhih ter na podlagi dialoga in dobrih praks priti do skupnih rešitev, ki bodo vodile k večji vključenosti gluhih oseb na trg dela. Na konferenci bodo sodelovali predstavniki organizacij, ki predstavljajo gluhe in naglušne, gluhi posamezniki, ki so se na lastni koži srečali z ovirami pri vstopu na trg dela, predstavniki delodajalcev, državnih institucij, izobraževalnih ustanov in gostje iz tujine, ki bodo predstavili prakse in izkušnje iz drugih evropskih držav.
Vloga delodajalcev, izobraževalnega sistema in države
Udeleženci konference bodo iskali odgovore o tem, na katere ovire naletijo gluhi ob vstopu na trg dela, s katerimi izzivi se srečujejo in katere dileme se pri tem porajajo pri delodajalcih. Ugotavljali bodo tudi, kakšna je vloga izobraževalnega sistema in države, kaj storiti za boljšo vključenost gluhih oseb na trg dela ter kakšni sta slovenska in evropska praksa. Ob tem velja poudarititudi dejstvo, da jeizobrazbena struktura med gluhimi in naglušnimi pod povprečjem preostalega prebivalstva, saj ima približno 80 odstotkov osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, kar seveda posredno vpliva tudi na njihovo konkurenčnost na trgu dela.
Gluhe osebe za svoj razvoj, izobraževanje in življenje potrebujejo svoj jezik – znakovni jezik
Gluhota spada zaradi dosmrtne ovire govorno-socialne komunikacije, ki gluho osebo trajno izolira od slišečega okolja, med najtežje invalidnosti. Pa tudi stereotipov in napačnih prepričanj o tej skupini je veliko, zaradi česar gluhi teže dobijo službo, še teže se vključujejo v družbo in se jim dogajajo krivice, ki bi se jim izognili že samo z boljšo ozaveščenostjo slišečih. Po nekaterih podatkih je v Slovenijiokoli 1600 gluhih, od 60.000 do 65.000 naglušnih in nekaj več kot 60 gluhoslepih.Okoli tisoč gluhih uporablja znakovni jezik. x
V.P.