Prehod mladih iz šole na trg dela je ena najbolj aktualnih tem v EU, to področje pa tudi v Sloveniji ni ustrezno sistemsko urejeno. Če je za mlade prehod na trg dela otežen, je za mlade s posebnimi potrebami še težji. Največji problem je razkorak med notranjo željo in doseženim izobraževanjem, so izpostavili na okrogli mizi v okviru Informative.
Na okrogli mizi v organizaciji Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v RS v okviru Informative so najprej spregovorili o projektu Stičišča Prehod, ki ga je predstavila vodja projekta Tatjana Dolinšek. Kot je dejala, mladim s posebnimi potrebami sprojektom pomagajo pri prehodu iz šole v svet dela v stičiščih v Celju in Kranju. Projekt sofinancira norveški finančni mehanizem, v stičišči v Celju in Kranju pa je vključenih več kot sto mladih, ki se udeležujejo različnih izobraževalnih delavnic, je poudarila. Stičišči delujeta kot informativni točki in povezovalni člen med mladimi s posebnimi potrebami, parcialno ločenimi institucijami in službami na lokalni in nacionalni ravni, nevladnimi organizacijami in delodajalci. Njune glavne dejavnosti so informiranje, izobraževanje in svetovanje, je še poudarilaDolinškova.
Sodelovanje z izobraževalnimi institucijami je treba okrepiti
Da smo v družbi priča svojevrstnemu fenomenu, ko imamo pri osebah s posebnimi potrebami na eni strani preveč podpore, na drugi strani pa premalo, je opozorila Lea Kovač z zavoda za zaposlovanje. "Vprašanje je, koliko te strokovne podpore je treba zagotoviti in kaj vse imamo oz. na kakšen način je ta podpora zagotovljena," je dejala. Obstaja vrsta teh ukrepov, tako za mlade s posebnimi potrebami kot za druge, je dejala in dodala, da je treba okrepiti sodelovanje z izobraževalnimi institucijami. Študentka s posebnimi potrebami je opozorila, da študira socialno delo in da želi delati v poklicu, za katerega študira. O tem je podvomila, saj je prepričana, da tako delodajalci kot posamezniki še niso presegli stereotipov oinvalidih, da ne znajo delati in podobno.
Primeri dobre prakse
O prepotrebnem spreminjanju odnosa doinvalidovje spregovoril tudi predsednik združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije Karl Destovnik. Omenil je lanskoletno akcijo združenja, s katero so ozaveščali javnost, da so "invalidneosebe tu med nami". Opozoril je, da je v zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji možnost, da vsako leto na javnem natečaju izberejo delodajalca, ki je primer dobre prakse. "Takodruge opozarjamo na možnost za podporo pri zaposlovanjuinvalidov. Natečaji so medijsko podprti, širša javnostpa s tem bolj informirana," je še dodal Destovnik. x
V. P./STA