Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.V Kodi bodo danes vzeli pod drobnogled dvojno kakovost izdelkov, ki je pripeljala do nedopustnega prehranskega razlikovanja na prvo in drugorazredne državljane v Evropski uniji. Govorili pa bodo tudi o omejevanju škodljivih transmaščobnih kislin v živilih.
Sedem let že nekateri poslanci opozarjajo na problem različne kakovosti izdelkov v enaki embalaži po notranjem trgu Evropske unije. Na čokoladni namaz, ki vsebuje manj kakava in lešnikov, čeprav je na kozarcu povsem enaka nalepka. Na ribje palčke, kjer je manj ribjega mesa, pomarančni sok, kjer v nekaterih steklenicah sploh ni pomaranč. Pred letom dni se je EU vendarle odločila resneje lotiti tega problema, a konkretnega napredka še ni. V ospredju sta vseevropsko testiranje izdelkov na podlagi enotne metodologije ter postopek za spremembo direktive o nepoštenih poslovnih praksah. O dvojni kakovosti izdelkov je sredi septembra razpravljal tudi Evropski parlament. Poslanci so se med drugim zavzeli za hitro čezmejno sodelovanje in izmenjavo podatkov o neustreznih izdelkih ter o nepoštenih praksah med nacionalnimi organi, pristojnimi za varstvo potrošnikov in varno hrano, potrošniškimi združenji in Evropsko komisijo. Nekateri poslanci tudi terjajo, da dvojno kakovost uvrstijo na črni seznam trgovinskih praks, ki so opredeljene kot nepoštene v vseh okoliščinah. Sicer pa za večino evropskih poslancev dvomov ni. Dvojna kakovost izdelkov v enaki embalaži je nedopustna.
Razlike so!
Različna testiranja in raziskave, ki so jih opravili v več članicah EU, zlasti v vzhodni in srednji Evropi, so namreč pokazala, da imajo izdelki, ki so bili oglaševani in so se prodajali pod enako znamko in na videz v enaki embalaži, različno sestavo, s tem pa so potrošniki oškodovani. Razlike so se pojavljale tako pri prehrambenih izdelkih, kot so ribje palčke, juhe v vrečkah, kava, sladke pijače, kot tudi pri drugih izdelkih, npr. pralnih praških, kozmetičnih izdelkih in izdelkih za nego dojenčkov. Kot je v razpravi poudarila poročevalka Olga Sehnalova s Češke, pripravila je namreč priporočila iz nezakonodajne resolucije, se potrošniki v različnih državah pritožujejo, da ne dostopajo do enake ravni kakovosti, ko kupujejo izdelke blagovnih znamk.
V Evropi ne sme biti drugorazrednih državljanov
"Dvojna kakovost izdelkov spodkopava zaupanje državljanov v pošteno delovanje notranjega trga EU, zato je treba najti rešitev na ravni EU. Če se izdelek - ne glede na to, ali gre za zelo znano znamko hrane, pijače, kozmetike ali pralnega praška -, razlikuje kljub temu, da potrošnik ne opazi razlike, je to treba razumeti kot nepošteno trgovsko prakso. V EU ne sme biti drugorazrednih izdelkov niti drugorazrednih državljanov," je še dodala češka evropska poslanka. Po pritisku vzhodnih članic in - tudi v želji pomiriti siceršnje napetosti med vzhodom in zahodom EU - so pred letom dni napovedali ukrepe, a se premika po polžje. Najprej naj bi ugotovili, kako velik je problem, kakšne razlike se dejansko pojavljajo. Poleti je komisija pripravila enotno metodologijo testiranja, sprožili in so-financirali so vseevropsko akcijo testiranja; rezultate pričakujejo do konca leta.
Črne liste
Za ostre ukrepe proti proizvajalcem, ki zavajajo se zavzema tudi slovenski evroposlanec Igor Šoltes, ki je na majski okrogli mizi izjavil, da se je proti nepoštenim praksam mogoče najučinkoviteje bojevati z ozaveščenostjo in izpostavljanjem goljufov: »Mislim da je za multinacionalke po eni strani lahko ustrezna sankcija sama odškodnina, ki bi jo morale plačevati ogoljufanim ali pa zavedenim potrošnikom. Še bolj učinkovit udarec proti nedovoljenim praksam, proti dvojni kakovosti, bi bil seznam oziroma tako imenovane črne liste. Ker če se podjetja znajdejo na taki črni listi, to pomeni dolgoročno izgubo dobička in ravno zato je bilo tudi na zadnjem zasedanju veliko razprav o tem, kako, na kakšen način sprejeti to črno listo. Bo pa seveda ta dokončna odločitev znana šele takrat, ko bomo sprejemali celoten projekt direktiv, ki se vežejo na varstvo pravic potrošnikov ali pa na preganjanje tako imenovanih nedovoljenih trgovinskih praks.« Poseben problem so trgovske blagovne znamke. Primerjalna analiza kakovosti živil, ki so naprodaj v Avstriji in pri nas, je namreč pokazala, da prav pri trgovskih blagovnih znamkah prihaja do največjih razlik. »Na centralnem registru bi morali zbirati črne sezname oziroma črne liste in posamezne primere dvojnih kakovosti, da bi lahko na podlagi tega tudi ugotavljali in objavljali seznam tistih, ki so na podlagi ali lastne presoje ali na podlagi opozoril pristojnih organov ali pa potrošnikov, spremenili to prakso ali pa začeli spoštovati potrošnika glede na njegove pravice ali status,« je še dejal Šoltes.
Transmaščobam so šteti dnevi
Ekipa Kode je preverila tudi, kako se nekateri proizvajalci in trgovci pripravljajo na omejitev največje dovoljene vrednosti transmaščobnih kislin v živilih. Marca letos je stopil v veljavo Pravilnik, ki omejuje transmaščobne kisline v živilih, nosilci živilske dejavnosti pa imajo še do aprila čas, da za prilagoditev.Natanko pol leta pred uveljavitvijo pravilnika, ki zgornjo mejo vsebnosti transmaščobnih kislin omejuje na največ dva grama transmaščob na 100 gramov izdelka, med proizvajalci in trgovci ni zaznati panike. Nasprotno, pri pekarni Pečjak, denimo, izdelki ustrezajo omejitvi že skoraj pol drugo desetletje. »Smo bili v tistem najbrž tudi eni redkih, ki smo imeli tako tehnološko znanje, da smo zadevo lahko izpeljali,« je pojasnil Silvester Pečjak iz Pekarne Pečjak. Priprave na zmanjšanje količine transmaščob so trajale leto dni, spremljale so jih tudi nekatere težave; cena rogljička je takrat po sogovornikovih besedah enormno poskočila. »Vajeni smo bili standardne margarine, ki je narejena na Balkanu in je balkanskega okusa ter jo prepoznamo kot dobro, potem smo morali uporabiti drugo margarino in ima slabši okus, takrat smo se začeli ukvarjati z boljšimi margarinami in stroški surovin so takrat precej narasli.« Iz podjetja Don don, kamor sodi pekarna Grosuplje, so na vprašanje o načinu prilagoditve pravilom odgovorili, da tudi njihovi izdelki že ustrezajo novim omejitvam.
Kaj pa trgovci?
Iz Spara Slovenija so pisno pojasnili, da je količina transmaščob del rednega preverjanja kakovosti izdelkov lastne blagovne znamke in da kakovost vseh izdelkov redno preverjajo pri strokovnih inštitucijah; pri Hoferju pravijo, da so vrednost transmaščobnih kislin v živilih ustrezno omejili že z letom 2009; Mercator se na prilagoditve pripravlja od leta 2016. Izdelkov lastne trgovske blagovne znamke novim pravilom še niso v celoti prilagodili. Tako za lastno blagovno znamko trdijo tudi pri Tušu, kjer izdelkov, ki presegajo predpisano mejo ne sprejmejo več v asortiman. Dodali so, da so v preteklosti pri treh izdelkih zaznali prekomerno vsebnost in se z dobaviteljem takoj dogovorili za spremembo recepture. V Lidlu so zapisali, da so del mednarodne skupine in podrobnosti ne morejo razkriti; da se pravilniki po državah razlikujejo in da pogovori z dobavitelji potekajo na ravni celotne skupine.
Več v oddaji Koda
Smo od januarja lani, ko je izbruhnila afera dvojna kakovost že ugotovili, kako velik je problem? Kakšne razlike se dejansko pojavljajo? Kaj smo ugotovili v Sloveniji? So na naših trgovskih policah še vedno izdelki slabše kakovosti kot pri naših zahodnih sosedah? Kaj se dogaja v prehodnem letu, v katerem prehajamo na proizvode z omejeno najvišjo dovoljeno vsebnostjo zdravju škodljivih transmaščobnih kislin? Kako se na spremembe pripravljajo v gostilnah in obratih javne prehrane? Odgovore bodo ponudili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 2. oktobra ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.