Prostore Nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki po besedah predstojnice očesne klinike Mojce Globočnik Petrovič izvaja multidisciplinarno, strokovno in sistematizirano obravnavo oseb vseh starosti s slepoto ali slabovidnostjo, so v UKC-ju Ljubljana odprli lani. "To je učni center, eden redkih tovrstnih v Evropi in veseli nas, da nam je uspelo dolgoletno željo po vzpostavitvi takšnega centra realizirati," je povedala na novinarski konferenci v Ljubljani.
Oftamologinja Nataša Vidovič Valentinčič je ob tem izpostavila pomen individualnih programov rehabilitacije, pri katerih že od vsega začetka sodelujejo strokovnjaki z različnih področij. Poleg zdravnikov in specializiranih medicinskih sester so med drugim prisotni še tiflopedagogi, specialni pedagogi, socialni delavci in psihologi.
Oftamologinja Silvija Delfin je pojasnila, da se potrebe posameznika, še posebej pa otroka, spreminjajo skozi čas. "Iz obravnave v obravnavo so potrebe otroka popolnoma drugačne, najpogosteje je slabši vid le ena od težav, ki jih ima otrok," je dejala.
Tiflopedagogi so po besedah Eve Škrlec Velkavrh, ki opravlja ta poklic, specialni rehabilitacijski pedagogi, specializirani za delo s slepoto in slabovidnostjo. "S poučevanjem veščin, spretnosti, znanj želimo posameznika dvigniti na raven čim višje stopnje samostojnosti in neodvisnosti," je dejala.
To po njenih besedah ni potrebno le v mlajših letih osebe z okvaro vida, ampak tudi kasneje, še posebej v prehodnih obdobjih, kot je vstop v srednjo šolo ali na trg dela. "Naš cilj je čim večja samostojnost. K temu spodbujamo tako otroka kot njegovo okolje," je dodala tiflopedagoginja Petra Ilc.
Pri otroku je po njenih besedah ključno, da se ga nauči prepoznavati, kaj potrebuje za uspešno delovanje, in da zna to tudi sporočiti drugim. Oftamologinja Delfin je ob tem izpostavila, da se otroci hitreje prilagajajo kot odrasli. "Otrok z enako okvaro vida veliko lažje funkcionira kot odrasla oseba. Starši, ki pridejo k nam, so velikokrat presenečeni, kako njihov otrok slabo vidi, ker v vsakodnevnem življenju tega ni bilo opaziti," je dejala.
Pravica do pomoči uzakonjena, a kadra, ki bi pomoč nudil, ni dovolj
Za prilagoditve za osebe s slepoto in slabovidnostjo so na voljo številni pripomočki, od lup do elektronskih naprav in tudi te je po besedah medicinske sestre Brede Rusjan treba predpisovati glede na individualne potrebe.
Pomoč je na voljo tudi v Centru IRIS, kjer med drugim izvajajo prilagojene vzgojno-izobraževalne programe za slepe in slabovidne od vrtca do srednje šole. Kot je dejala njihova predstavnica Janja Hrastovšek, veliko časa namenijo tudi svetovanju in nudenju pomoči učiteljem, vzgojiteljem, staršem in bodočim delodajalcem.
Izpostavila je pomen ustrezno usposobljenega kadra za takšno delo, ki pa ga v Sloveniji primanjkuje. Poklica tiflopedagog pri nas ni mogoče pridobiti. "Pravica do pomoči je zapisana v zakonu, a kadra, ki bi nudil to pomoč, ni dovolj. Potreb je pa ogromno," je potrdila pediatrinja Nevenka Zavrl.