Glavni cilji projekta so bili namenjeni dvigu poklicnih kompetenc strokovnih delavcev, ki poučujejo slepe in slabovidne učence, ter dvigu kompetenc strokovnih delavcev, ki prilagajajo slikovno didaktično gradivo za slepe.
S projektom so v Centru IRIS želeli vzpostaviti mednarodno mrežo strokovnih delavcev, ki prilagajajo gradiva za slepe in slabovidne, z namenom, da bi pridobili nove veščine v prilagajanju slikovnih didaktičnih gradiv, ter z namenom izdelave prosto dostopne zbirke gradiv.
Sodelovanje v mednarodnem projektu z različnimi partnerji
Center IRIS sodeluje kot vodeči partner pri triletnem projektu Erasmus+ od novembra 2021. Projekt se ravno v teh dneh zaključuje, zaključna konferenca je bila sredi oktobra v Ljubljani
V projektu sodelujejo različni partnerji: Šola za učence s poškodovanim vidom iz Srbije (Škola za učenike oštećenog vida Veljko Ramadanović), Osnovna šola Dragan Kovačević iz Srbije (Osnovna škola Dragan Kovačević), Državna šola za otroke in mlade s poškodovanim vidom Dimitar Vlahov iz Severne Makedonije (Državno učilište za deca i mladi so ošteten vid Dimitar Vlahov) in Posebna srednja šola za slabovidne iz Romunije (Scoala Gimnaziala Speciala pentru Deficienti de Vedere).
Ravnateljica Centra IRIS Romana Kolar pravi: »Pomembno je opozoriti, da v večini držav, razen v Srbiji, ni visokošolske ustanove, ki bi se ukvarjala z razvojem didaktike in metodike poučevanja slepih in slabovidnih, zato je mednarodno povezovanje strokovnjakov pomembno tudi z vidika strokovnega razvoja posamezne organizacije.«
Vsaka od sodelujočih šol ima seveda pomembne razloge, zakaj se je priključila projektu Borders of tangible. Z razvojem inkluzivnega izobraževanja so se slepi in slabovidni učenci pričeli vedno bolj vključevati v inkluzivne šole. S tem se je povečala potreba po prilagajanju najrazličnejših učnih gradiv. Ker se učitelji v času študija ne usposabljajo za poučevanje slepih in slabovidnih učencev, se pogosto znajdejo v stiski, kako prilagoditi učno gradivo, da bi lahko učenci dosegali učne cilje in bili enakovredno vključeni v pedagoški proces. Za pomoč in podporo se ti učitelji obračajo na specialne ustanove. Vse sodelujoče šole so ravno v procesu preoblikovanja v strokovne centre, katerih cilj je predvsem pomoč in podpora inkluzivnemu izobraževanju.
Razlike med državami pri poučevanju slepih in slabovidnih otrok niso tako velike
Ravnateljica Centra IRIS Romana Kolar pravi, da so sicer opazne razlike v zakonodaji. »Kljub vsemu pa imamo v praksi podobne pristope. V Sloveniji imamo npr. veliko bolj razvito mobilno službo za izvajanje dodatne strokovne pomoči za otroke, ki se šolajo v inkluziji, ta pa je tudi financirana s strani države. Tega v partnerskih organizacijah še nimajo urejenega v takšni meri.«
Kolarjeva opozarja tudi na problem pomanjkanja tiflopedagoškega kadra pri nas: »V Sloveniji že vrsto let ni razpisanega ustreznega tiflopedagoškega študija. Enako v slovenskem prostoru ni moč opraviti tiflopedagoške dokvalifikacije. V partnerskih državah imajo posledično na voljo veliko več usposobljenega strokovnega kadra in večje možnosti za razvoj področja. Tudi sodelovanje pri razvoju, strokovne debate in izmenjava mnenj v okviru tiflopedagoške stroke so pomembne pridobitve tega in drugih projektov. Zato je toliko bolj pomembno, da imamo možnost sodelovanja v mednarodnih projektih in s tem izmenjati znanje in izkušnje.«
Rezultati projekta Borders of tangible/ Meje otipljivega
Eden od rezultatov projekta je priročnik Poenotena priporočila za prilagajanje slikovnega didaktičnega gradiva za slepe, ki je namenjen vsem strokovnim delavcem specialnih šol, ki se ukvarjajo s prilagajanjem slikovnega didaktičnega gradiva, kot tudi učiteljem za pomoč pri prepoznavi ustrezno prilagojenih gradiv, ter možnostih prilagoditve izbranega gradiva, je razložila Nina Berložnik, vodja projekta.
V okviru projekta so pripravili tudi Zbirko prilagojenega slikovnega didaktičnega gradiva za slepe in slabovidne. Zbirka je prosto dostopna. V njej so zbrana vsa ustrezno prilagojena slikovna didaktična gradiva sodelujočih organizacij.
Nastala so tudi navodila za uporabo prilagojenega slikovnega didaktičnega gradiva za slepe in slabovidne, ki vsebujejo tudi video prikaze za učitelje slepih in slabovidnih učencev.
Novo pridobljena znanja so vključena v programe strokovnih izobraževanj za učitelje, ki jih organizirajo partnerske organizacije, strokovni delavci v partnerskih organizacijah pa so pridobili nove kompetence v prilagajanju učnih gradiv in video predstavitev za učitelje slepih in slabovidnih učencev. Projektno delo je omogočilo pridobitev novih znanj in izkušenj s področja timskega dela in vodenja projektov ter razvoj jezikovnih kompetenc ob uporabi angleškega jezika, še razlaga Berložnikova.
Velik pomen sodelovanja v mednarodnih projektih
V Centru IRIS se zavedajo pomena sodelovanja v mednarodnih projektih in dragocenega znanja, ki ga tam pridobijo. Zato se redno vključuje v različne ERASMUS+ projekte. »Vsekakor si želimo nadaljevati naše delo in ohraniti sodelovanje s partnerji tega in drugih projektov. Rezultati projektov nas bogatijo in so nam v veliko pomoč pri delu.«, pravi Kolarjeva. Center IRIS sodeluje v različnih projektih: Together for All, Borders of Tangible, Posodobitev omrežij LAN, Zdrava šola in Digitrajni učitelj.
Kako še izboljšati pripravo didaktičnih gradiv za slepe in slabovidne
Priprava in prilagajanje gradiv za slepe in slabovidne je široko področje. »Ko govorimo o gradivih oz. učbenikih za slepe in slabovidne otroke, je najpomembnejše, da zagotovimo prilagojene učbenike. Tukaj je velika odgovornost tudi na strani Centra IRIS. Šele v tekočem šolskem letu smo na podlagi slabših izkušenj s prilagajanjem učbenikov v preteklih letih z MVI oblikovali sistem, ki bo omogočal redno prilagajanje. Seveda bo potrebno razumevanje vseh vpletenih, tudi inkluzivnih šol. Slovenska zakonodaja namreč predvideva potrjevanje učbenikov za naslednje šolsko leto šele v mesecu juniju ali celo juliju. V dveh mesecih pa je nemogoče prilagoditi vsa gradiva,« pojasnjuje ravnateljica Centra IRIS. In dodaja, da je v slovenskem prostoru še veliko priložnosti za izboljšave, h katerim lahko pripomorejo tudi projekti, kot je Borders of Tangible. »Taki projekti nam pomagajo pri izboljšavah samih izvedb prilagajanj. S podobnimi projekti imamo možnost razvoja, raziskovanja in iskanja boljših, trajnostnih rešitev, predvsem pa oblikovanja enotnih smernic oblikovanja gradiv. Navodila, oblikovana v okviru projekta, omogočajo enotno prilagajanje slikovnih gradiv in s tem slepemu omogočajo branje tudi slikovnega gradiva. Kot družba se ne smemo zadovoljiti z nekvalitetnimi ali približnimi prilagoditvami. Slepi osebi moramo omogočiti celotno, kvalitetno in pravo informacijo. Zato v Centru IRIS tako zelo zagovarjamo tudi strokovne preglede gradiv,« meni Kolarjeva.
Center IRIS se s partnerji v projektu Borders of Tangible že dogovarja o možnostih nadaljnjih sodelovanj. »Sodobna tehnologija bo na področju prilagajanja gradiv gotovoo imela pomembno vlogo. To je tudi eno izmed področij, ki bi jih želeli skupaj raziskati,« sta še povedali ravnateljica Centra IRIS Romana Kolar in vodja projekta Nina Berložnik.