Najnovejši podatki o razmerah v EU kažejo, da je 25 odstotkov invalidov na pragu revščine. Razmere niso nič kaj bolj rožnate tudi v Sloveniji, saj je revščina invalidov velika težava tudi pri nas, stopnja nezaposlenosti med invalidi je namreč trikrat višja od povprečja.
Statistični podatki kažejo, da v državah EU kar 25 odstotkov invalidov živi na pragu revščine. Razmere so še veliko bolj kritične med hudimi invalidi, med katerimi je revnih kar 40 odstotkov. Revščina med invalidi je velika težava tudi pri nas, opozarja glavni tajnik NSIOS, Goran Kustura. »Kriza je stanje še poslabšala, vendar gre za širši problem koncepta socialne države v poindustrijski družbi.« Stopnja nezaposlenosti med invalidi je namreč trikrat višja od povprečja, osebni dohodek za tretjino manjši, in to kljub temu, da vse raziskave dokazujejo, da so invalidi nadpovprečno kakovostna delovna sila.
Zaposlovanje narašča
Na Zavodu za zaposlovanjeugotavljajo, da je trend zaposlovanja invalidov letos ugoden. Kot je povedala svetovalka za zaposlovanje in usposabljanje invalidov Lea Kovač, pričakujejo, da se bo do konca letošnjega leta zaposlilo celo nekoliko več invalidov kot lani, ko je delo dobilo nekaj manj kot tri tisoč brezposelnih invalidov, od tega 1080 prek javnih del, preostali pa v podjetjih, ki so zavezana k izpolnjevanju kvote za zaposlovanje invalidov, v zaposlitvenih centrih ali invalidskih podjetjih. Nekaj je bilo tudi samozaposlitev. V prvih šestih mesecih letos so največ invalidov zaposlili na ljubljanskem območju, pozitiven premik pa so zaznali tudi na mariborskem in murskosoboškem območju.
Razhajanja v odstotkih
Z lažjo ali težjo vrsto invalidnosti živi več kot milijarda svetovnega prebivalstva, kar je približno 15 odstotkov, podoben je delež v Zahodni Evropi. V Sloveniji je takih oseb 170.000 oziroma osem odstotkov in pol. Zakaj je delež v Sloveniji toliko manjši, ni povsem jasno. Delno gre vzrok pripisati osebam z motnjami v duševnem razvoju in starejšim, ki pogosto izpolnjujejo merila, nimajo pa odločbe in s tem formalnopravnega statusa.
Kako do statusa invalida
Status invalida je mogoče pridobiti z odločbo, socialni transferji in druge pravice, ki so povezane s statusom, pa so zelo različni in niso odvisni samo od tipa invalidnosti, temveč tudi od okoliščin nastanka invalidnosti, pojasni Kustura in nadaljuje: »Največ 'kompenzacij' za invalidnost so deležni vojni invalidi, enako civilni invalidi vojn. Enak tip in stopnja invalidnosti iz drugih okoliščin pomeni bistveno manjšo invalidnino, dodatek za pomoč in postrežbo in druge 'ugodnosti'. To sicer ni slovenska posebnost, veterani in civilni invalidi vojn so v mnogih državah deležni večjih socialnih transferjev, vendar marsikdo meni, da so razlike preveč izrazite.« x
Vesna Pfeiffer