Na Zavodu za slepo in slabovidno mladino so predstavili prototip »stenske tipanke«, učnega pripomočka za razvoj čutil, spoznavanje brajeve pisave, učenje, raziskovanje in osveščanje o potrebah slepih in slabovidnih. Stenska tipanka pripoveduje zgodbico deklice Ade, ki se s kužkom Benijem odpravi iskat zaklad.
Tipanka je plod sodelovanja strokovnjakov, ki so svoje znanje in izkušnje z različnih področij prenesli v upodobitev veččutne in večnamenske stenske tipanke, ki bo služila kot inovativna, nenavadna in drugačna enovita učilnica. Glavni cilj projekta je zapolniti vrzel, ki se kaže pri opismenjevanju, branju in učenju slepih in slabovidnih. Zanje je na voljo premalo ustreznih čutnih vzpodbud, literature, pripomočkov in stimulansov, ki bi na zabaven način, skozi igro, omogočili pridobivanje znanja, spretnostnih veščin in prepoznavanja okoliškega sveta. Ravnateljica Zavoda za slepo in slabovidno mladino Katjuša Koprivnikar je ob predstavitvi uvodoma poudarila: »Razvoj prototipa stenske tipanke, ki krasi stene stopnišča Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, je velik dosežek. Z njo ustvarjamo možnost, da slepi in slabovidni otroci neposredno izkusijo in doživijo svet okoli sebe. Prav neposredna izkušnja je za njihov razvoj še toliko bolj pomembna, saj se ne morejo učiti s posnemanjem kot videči vrstniki.«
Tipno in slušno zaznavanje sveta
Otroci svet doživljajo konkretno in kar osemdeset procentov vseh zunanjih dražljajev, ki jih predeluje naša možganska skorja, pride do nje s pomočjo vida. Slepim in slabovidnim otrokom je potrebno svet približati drugače, saj tisto, kar ni na dosegu roke, zanje ne obstaja. Svet doživljajo s tipom, sluhom, vohom in okusom … Cilj sodelavcev pri projektu je ustvariti privlačno in napeto pravljico v več prizorih, ki bo otrokom z okvaro vida svet predstavila na multimodalen način, s pomočjo tipa, zvoka in vida. Z nastalo stensko tipanko bodo otroci dobili podlago za dojemanje sveta zunaj sebe, kar je osnovni pogoj za polnejše življenje in večjo samostojnost. Namen tipanke je zaznavanje zvokov, razvijanje senzibilnost prstov, fine motorike in pri slabovidnih urjenje vida, spoznavanje posameznih črk in števil v brajici, kakor tudi izpopolnjevanje pomembnih veščin, kot so zapenjanje gumbov, zavezovanje pentelj in vezalk itd. Ob tem pa je najpomembnejši vidik stenske tipanke to, da otrok ob njej ni pasiven, temveč aktivno udeležen v dogajanje.
Čudežno potovanje deklice Ade in kužka Benija
Stenska tipanka pravljice o Čudežnem potovanju deklice Ade in psička Benija je projekt, ki združuje znanja s področja grafične in tekstilne tehnologije, oblikovanja, glasbe in pripovedništva, tiflopedagogike in likovne upodobitve. Slepi in slabovidni otroci s stensko tipanko dobivajo pripomoček za zgodnje opismenjevanje v brajici, urjenje sluha, tipa in vida. Vodji projekta, izr. prof. dr. Urška Stankovič Elesini in doc. dr. Raša Urbas z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani sta ob predstavitvi projekta izpostavili: »Predstaviti želimo različne podobe sveta in narave, jih približati slepim in slabovidnim ter na tak način nuditi prepoznavo z ostalimi čutili. Projekt je po vsebinski zasnovi aktualen, saj sega na področje vključevanja sveta slepih in slabovidnih v svet videčih. Kot didaktični pripomoček pa bo služil tudi videčim, študentom, odraslim, strokovnjakom in pedagogom.« Avtorica pravljice doc. dr. Aksinja Kermauner, tiflopedagoginja in pisateljica, je ob tem poudarila še poseben socialni vidik: » Stenska tipanka spodbuja senzibilizacijo polnočutnih otrok ter zavedanje, da so med nami različni otroci. Nosi tudi globlje sporočilo, in sicer, da zaklad niso materialne stvari, pač pa pristno prijateljstvo.« Pomemben element projekta je tudi zvok in zvočno oblikovanje. Doc. dr. Mitja Reichenberg, komponist in glasbeni producent, navaja: »Dojemanje med vidnim in nevidnim svetom je v razmerju 1:4 v prid nevidnega sveta, kar poudarja poseben pomen zvočnega dela projekta. Zvok deluje večpomensko – je vodič preko zgodbe, analizira in realizira zvočne prostore, komentira like in dogodke in deluje kot soigralec v celotni dogodivščini.«
Od ideje do izvedbe
Za uresničitev projekta so bile opravljene številne ure prostovoljnega dela in pri njem je sodelovalo kar sedemindvajset oseb, med njimi številni strokovnjaki: vodji projekta izr. prof. dr. Urška Stankovič Elesini in doc. dr. Raša Urbas z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pisateljica in tiflopedagoginja doc. dr. Aksinja Kermauner, komponist in glasbeni producent doc. dr. Mitja Reichenberg, izr. prof. Elena Fajt z Naravoslovnotehniške fakultete, doc. dr. Jerneja Hercog s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, pesnica Magda Dolen, fotografinja mag. Lucija Magajna, Alenka More, Alen Oblak in študentke Katja Grčman, Lucija Jankovec, Neža Pavrič, Daša Hrvacki, Nataša Qualizza, Marička in Lucija Stakne. S strani Zavoda so k uresničitvi projekta s svojimi izkušnjami prispevali Katjuša Koprivnikar, Sabina Šilc, Marija Repe Kocman, Nina Schmidt in Tanja Rudolf. Glasove sta junakom pravljice posodila Marko Rozman in Meta Jesenko, pesmico Čudežno potovanje deklice Ade in kužka Benija pa so zapele Inja Urbas, Eva Bevek, Brinja in Zoja Stankovič Elesini.
Stenska tipanka že krasi stopnišče Zavoda za slepo in slabovidno mladino, čeprav bo popolnoma dokončana šele maja. Na novinarski konferenci je stensko tipanko predstavil učenec Zavoda za slepo in slabovidno mladino ter povedal, da mu je všeč zaradi zgodbice pa tudi zato, ker makete v naravni velikosti in niso preveč pomanjšane. Povedal je tudi, da zgodba ni le zabavna, ampak se ob njej tudi veliko naučiš. Tudi abecedo v brajici. Učencem pa je všeč tudi pesmica, ki jo je na osnovi besedila Aksinje Kermauner napisala Magda Dolen. Začne se takole:
Ada deklica je mlada, se počitnic veseli,
kuža Beni razigrano naokoli se podi.
Skupaj gresta ven iz mesta prav veselo se igrat,
vabi ju široka cesta in na koncu skrit zaklad!
V. R.
