Na dnevu mobilnosti v Mariboru, prikaz vodenja slepi s psom vodnikom. Foto: Brez ovir
Na dnevu mobilnosti v Mariboru, prikaz vodenja slepi s psom vodnikom. Foto: Brez ovir

Trg Leona Štuklja so napolnili številni obiskovalci, da so si ogledali predstavitve različnih invalidskih društev in zavodov, ki ozaveščajo javnost o potrebah oseb z različnimi oviranostmi.

Dogodek je organiziral Svet invalidov Mestne občine Maribor (SIMOM), ki ga sestavlja 19 različnih invalidskih organizacij. Milan Kotnik, predsednik Sveta invalidov Mestne občine Maribor, je poudaril: »V Mariboru smo uspešno odstranili številne ovire in zagotovili boljšo dostopnost za osebe z gibalnimi in senzornimi oviranostmi oz. osebe z duševnimi ter telesnimi motnjami v razvoju. Želimo, da invalidi čutijo, da so enakopravni del družbe in vključeni v vse procese odločanja v našem mestu. Tukaj lahko pohvalim sodelovanje z Mestno občino Maribor, ki vsakič, ko naletimo na kakšno oviro, v skladu s pristojnostmi in zmožnostmi pristopi k reševanju in odpravljanju teh težav. Na primer, v občinski stavbi in Narodnem domu smo zagotovili vgradnjo dvigala za invalide. To so take posamezne malenkosti, ki nas navdajajo z zavedanjem, da mesto zna prisluhniti našim potrebam, hkrati pa tako čutimo, da smo del te družbe.«

Mariborski župan Saša Arsenovič je v uvodnem nagovoru izpostavil pomen dostopnega mesta in spodbujanja razvoja kolesarske mreže: »Mesto se spreminja v vedno bolj kolesarsko mesto, to je tudi ena izmed vizij, zato gradimo toliko infrastrukture, da bi bila vožnja varnejša in dostopnejša. Danes sem se pripeljal z M Bajk-om iz Kamniškega drevoreda, kjer je nova postaja tam pri Mitnici, že 31. po vrsti. Tako da vsi pridno uporabljajte kolesa, saj s tem skrbimo za naše zdravo okolje in ne povzročamo gneče, v mestu je potem tudi več prostora za druženje.« Gibalno ovirani so lahko preizkusili vožnjo s prilagojenim kolesom, ki na sprednjem delu pelje invalidski voziček, saj so tovrstna kolesa na voljo tudi v Sloveniji.

Darinka Lečnik Urbancl, pes vodnik za slepe, Milan Kotnik, Nataša Kovačič. Foto: Brez ovir
Darinka Lečnik Urbancl, pes vodnik za slepe, Milan Kotnik, Nataša Kovačič. Foto: Brez ovir

Prikaz vodenja slepe osebe s pomočjo psa vodnika

Na posebnem poligonu so mimoidoči izkusili različne invalidnosti, od vožnje z invalidskim vozičkom do hoje po taktilnih oznakah, ogledali so si lahko tudi rekvizite za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne, na primer slušno zanko. Predsednica društva SLO-CANIS Darinka Lečnik Urbancl je s pomočjo psa vodnika na poligonu izvedla prikaz vodenja slepe osebe po taktilni poti: »Vidim, da ljudje ne razumejo taktilnih oznak in tudi stojijo na njih. Mi smo na poligonu namenoma postavili ovire, da vidijo ta problem, saj na taktilnih oznakah ne sme biti nobenih ovir.« S prekritimi očmi je zato lahko vsakdo preizkusil, kako se z belo palico in psom vodnikom v mestu gibljejo osebe z okvaro vida.

Prosta taktilna pot brez nastavljenih cvetličnih korit, koles ali drugih ovir je ravno tako pomembna, kot so v prostor pravilno umeščene taktilne oznake, zato je redno vzdrževanje talnega taktilnega sistema nujno potrebno, ravno tako uvidevnost ljudi. Predsednica društva SLO-CANIS ugotavlja, da je v Mariboru premalo taktilnih oznak in vodilnih poti za slepe in slabovidne, zato bi bilo treba ta sistem razširiti do vseh javnih prostorov. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov morajo namreč biti do konca leta 2025 vsi javni objekti, javne zunanje površine in storitve dostopni osebam z različnimi oviranostmi.

Nataša Kovačič iz Zavoda Brez ovir, poslovne enote Maribor, je razložila: »Tudi letos ozaveščamo javnost o pomembnosti dostopnega grajenega okolja, v katerem se brez težav gibljejo tudi osebe z oviranostmi. Za slepe in slabovidne ljudi je najpomembnejša taktilna pot, sestavljena iz taktilnih oznak, ki jih lahko vidite na poligonu. Njihova največja ovira je namreč orientacija v prostoru, saj težko dostopajo do informacij o okolju, v katerem se gibljejo. Talni taktilni vodilni sistem pa je namenjen vodenju oseb z okvaro vida od izhodišča do cilja v urbanem okolju. Izhodišče se določi na primer na avtobusni postaji, cilj neprekinjene vodilne poti pa je lahko določena javna ustanova.«