Glavno sporočilo letošnjega dneva slovenskega znakovnega jezika je: Gluhi otroci imajo pravico izobraževati se v svojem jeziku in o svojem jeziku.
Znakovni jezik je materni jezik gluhih
Izobraževanje gluhih s kretnjami prvi začne v 18. stoletju francoski duhovnik Charles Michael de l'Épée. Zato ga svetovna skupnost gluhih imenuje »oče gluhih«. Charles Michael de l'Épée je v revnem pariškem predmestju srečal gluhi dvojčici, ki sta se sporazumevali s kretnjami. To ga je tako pritegnilo, da je sprejel k sebi prve gluhe učence. Kretnje za poučevanje je razvijal sproti. Takrat je bilo v Franciji veliko družin željnih, da se njihovi otroci izobražujejo, zato je leta 1770 ustanovil prvi zavod za gluhe.
Slovenija med petimi državami EU, ki imajo pravico do nacionalnega znakovnega jezika vpisano v ustavo
Okoli 70 milijonov gluhih po vsem svetu se sporazumeva v znakovnem jeziku. Ta ni enoten, kot številni zmotno mislijo, temveč obstajajo nacionalni znakovni jeziki. 27 držav članic Evropske unije, med njimi tudi Slovenija, je znakovni jezik že priznalo kot uradni jezik gluhe manjšine in ga statusno izenačilo z govorjenimi jeziki. Le peterica med njimi, v katero sodi tudi Slovenija, pa ima pravico do znakovnega jezika vpisano v ustavo.
21 tisoč kretenj je premalo za vključenost gluhih v vse sfere družbe
V Sloveniji živi okoli 150 tisoč ljudi z izgubo sluha, od tega se jih v slovenskem znakovnem jeziku sporazumeva približno 1500. Na voljo imajo dobrih 21 tisoč kretenj, kar pa je občutno premalo za potrebe gluhih, ki danes vstopajo v različne oblike družbenega življenja, kot so fakultete, sodišča idr. Za razvoj slovenskega znakovnega jezika od leta 1979 skrbi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Od ustavne dopolnitve naprej bo razvoj financirala država, kot to predvideva 62.a člen Ustave RS. Še posebej ranljivih je okoli 150 gluhih starostnikov, ki bivajo v domovih za starejše občane. Komunikacijska ovira je vzrok velike osamljenosti, saj se ne morejo vključevati v redne aktivnosti doma in ne morejo razvijati medsebojnih odnosov s sostanovalci. Zaradi osamljenosti in izoliranosti začnejo prej slabeti, tako umsko kot duševno, kar lahko vodi v prezgodnjo smrt. Na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije si zato prizadevajo za ureditev bivalnih enot oziroma oddelkov v domovih za starejše po vzoru severnih držav, v katerih gluhi bivajo skupaj.
Sporočilo ZDGNS ob dnevu slovenskega znakovnega jezika
Mladen Veršič, predsednik Zveze gluhih in naglušnih Slovenije: »Letošnji dan slovenskega znakovnega jezika je zgodovinski, saj ga obeležujemo z vpisom znakovnega in jezika gluhoslepih v Ustavo RS z novim 62.a členom. V vsej zgodovini spreminjanja Ustave RS v samostojni Sloveniji je to prva sprememba na predlog Vlade RS ter s soglasnim sprejemom v Državnem zboru. Dan znakovnega jezika je priložnost, da opozorimo na številne pomanjkljivosti na področju izobraževanja gluhih. Letos so namreč štirje gluhi dijaki v rednih šolah ostali brez tolmača. To je nedopustno in pozivam resorno ministrstvo k takojšnji rešitvi. To, kar je za učenca na vozičku dvigalo ali prilagojeno stranišče, je za gluhega otroka tolmač v razredu. V vsej naši zgodovini smo bili gluhi potisnjeni na rob družbe. Izobčeni in velikokrat ponižani. Čas je, da odpremo vrata v nov svet. V svet, v katerem bodo tudi nam zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine.«
Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije: »Za Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije je nov 62.a člen v Ustavi RS šele začetek novega poglavja v zgodovini skupnosti gluhih. Letos je bil poleg ustavnega zakona sprejet tudi Nacionalni program za jezikovno politiko. Pričakujemo, da bo država na podlagi obeh strateških dokumentov poskrbela za sistemski razvoj znakovnega jezika. Razviti je treba večjo bazo kretenj, uvesti predmet znakovni jezik v šolah, kjer se šolajo gluhi, raziskati slovnične značilnosti jezika ter ga implementirati v vse ravni življenja gluhih. Zveza je v vseh letih razvila 21 tisoč kretenj, kar je pomemben dosežek. Vendar je teh kretenj premalo, saj vemo, da s toliko besedami operirajo slišeči osnovnošolci. Zaradi slabe razvitosti jezika in nedostopnega izobraževanja, je tudi izobrazbena struktura gluhih najslabša med invalidi. Nujen je tudi nadaljnji strokovni razvoj tolmačev in učiteljev znakovnega jezika. Za zdaj ni študijskega programa, ki bi to omogočal, kar si želimo uresničiti v prihodnje. Od ustavne dopolnitve si največ obetamo na področju dostopnosti. Želimo popolno sočasno podnaslavljanje televizijskih programov, gledaliških predstav oziroma s pomočjo tehnologije povsod, kjer se pojavijo osebe z izgubo sluha.«
Predsedniku ZDGNS pa smo ob letošnjem dnevu slovenskega znakovnega jezika zastavili še nekaj dodatnih vprašanj
Slovenski znakovni jezik je bil letos junija vpisan v Ustavo RS. Je ta pomembni dogodek prinesel kakšne premike na področju razvoja slovenskega znakovnega jezika in njegove rabe, nenazadnje tudi vključevanja oseb, ki komunicirajo v znakovnem jeziku, v družbo?
Nov 62.a člen je bil sprejet junija 2021. Letos prvič obeležujemo Dan slovenskega znakovnega jezika s to umestitvijo v Ustavo RS, kar nam veliko pomeni. Se pa v tem času ni še nič konkretnega spremenilo pri razvoju ali poučevanju znakovnega jezika. Beležimo nekaj aktivnosti na področju umestitve znakovnega jezika v šolski prostor, vendar bomo rezultate tega dela zaznali šele čez leta, če sploh bomo. Večje premike beležimo na področju dostopnosti bodisi s strani Ministrstva za kulturo kot RTV Slovenija. Na RTV Slovenija imajo velik posluh za tolmačenje oddaj, Vlada RS zagotavlja tolmača na tiskovnih konferencah, za kar se jim iskreno zahvaljujemo, na področju ministrstva za kulturo pa podpirajo projekt Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter Inštituta za slovenski jezik za odprtje Hiše znakovnega jezika, ki bo na enem mestu omogočil izobraževalno in kulturno izkušnjo vsem obiskovalcem, predvsem otrokom in učencem.
V začetku šolskega leta smo poročali, da nekateri slovenski gluhi dijaki niso imeli tolmača v šoli. Kako je do tega prišlo in kaj je bilo na tem področju storjenega?
Ko smo se seznanili, da je nekaj naših gluhih otrok v integraciji ostalo brez tolmača, smo takoj pozvali Ministrstvo za šolstvo, Varuha človekovih pravic in celo postavljeno je bilo poslansko vprašanje ministrstvu na to temo. Kako je do tega prišlo, natančno ne vemo, zagotovo pa sedanja ureditev ne ureja zadeve tako, da bi bili gluhi otroci brez skrbi glede dostopnosti do pouka. Ministrstvo se tega zaveda, odgovarja, da so aktivni, vendar še danes, sredi novembra, nekateri otroci nimajo tolmača. Ne moremo si zamisliti, kako le-ti spremljajo pouk. Nekateri so v zaključnem letniku srednje šole in jih čaka matura. Da so po treh letih tolmačenja v srednji šoli, sedaj v zadnjem letniku, med pripravami za maturo, brez tolmača, je izredno stresno za otroke kot za starše.
Ali se je morda zaradi vpisa SZJ v ustavo povečalo zanimanje za slovenski znakovni jezik med slišečimi?
Z ozaveščanjem javnosti o ustavni spremembi ter promocijami znakovnega jezika beležimo izredno velik in vedno večji interes po spoznavanju kretenj in učenju znakovnega jezika od vrtcev in osnovne ter srednje šole. Tudi odrasli se obračajo na nas in tečaji na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije so lepo obiskani.
Pred kratkim ste nastopili tretji mandat kot predsednik ZDGNS. Kakšni so vaši načrti oziroma projekti za prihodnja leta?
ZDGNS je pripravila strategijo razvoja dela za naslednje obdobje in sicer 2021-2030. Med rednim delom bomo posebno pozornost posvetili novim področjem oseb z izgubo sluha, zakonodaji ter predvsem projektom, kot so Dostopnost, Hiša znakovnega jezika, Muzej, področje starejših, RehaCenter Sluh in Centru za tehnične pripomočke.