Vlada Republike Slovenije je dne 2. januarja 2014 razglasila, da se 14. November obeleži kot Dan slovenskega znakovnega jezika. Ravno na ta datum, 14. novembra leta 2002, je slovenska gluha skupnost po desetletjih prizadevanj dočakala uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ), ki je 'kretnjo' prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom. Gluha oseba ima po tem zakonu pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe. Tokratni Dan slovenskega znakovnega jezika so v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije posvetili dostopnosti knjižnic za osebe z okvaro sluha.
V knjižnicah se vsakodnevno zvrsti na stotine obiskovalcev, nekateri le zato, da si izposodijo knjigo, poiščejo informacijo, drugi pridejo brat časopise, prebrat elektronsko pošto ali brskat po spletu, nekateri prihajajo v knjižnice le zaradi prireditev. Ali so med njimi gluhi in naglušni, knjižničarji ne vedo. Ker jih ne prepoznajo, jih tudi ne vprašajo, kaj od njih pričakujejo, kaj potrebujejo ali si želijo. Da bi gluhim olajšali vstop v knjižnice in knjižničarje opozorili na potrebe gluhih je Zveza društev gluhih in naglušnih na letošnji dan znakovnega jezika pripravila posvet o dostopnosti knjižnic za gluhe in naglušne v Mestni knjižnici v Kranju. Srečanje je bilo namenjeno predvsem medsebojnemu spoznavanju, ki bo odprlo vrata knjižnic gluhim in naglušnim, knjižničarjem pa pomagalo, da bodo znali pristopiti in ponuditi svoje storitve do zdaj neprepoznavni ciljni skupini.
Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika je predsednik republike Slovenije Borut Pahor obiskal knjigarnico in trgovinico Zebra gre na luno. Knjigarnica in trgovinica je projekt Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, ki v trgovinici ponuja čudovite izdelke, ki nastajajo pri pouku in delovni terapiji tako na stopnji vrtca in osnovne šole kot tudi v okviru poklicnih usmeritev na šoli.
Slovenski znakovni jezik je materin jezik gluhih oseb.
V Sloveniji slovenski znakovni jezik, kot jezik sporazumevanja in prvi jezik uporablja okoli 1.500 gluhih oseb. Z njim se ohranjajo jezikovne različnosti posameznih področji v Sloveniji in kultura gluhih. Po Zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika je znakovni jezik sporazumevanja gluhih oseb oziroma naravno sredstvo za sporazumevanje gluhih oseb. Je vizualno-znakovni jezikovni sistem z določeno postavitvijo, lego, usmerjenostjo in gibom rok in prstov ter mimiko obraza.
To, kar so v slovenskem jeziku besede, so za znakovni jezik kretnje. Namesto glasu in izgovorjenih besed uporablja znakovni jezik roke, telo, obraz, usta in glavo za izražanje najrazličnejših vsebin. Namesto sluha, s katerim sprejemamo besede, gluhi uporabljajo vid, s katerim sprejemajo kretnje.
Slovenski znakovni jezik je kompleksen, strukturiran, živ jezik. Ima močno kulturno osnovo in pripada velikemu številu znakovnih jezikov, ki so razširjene med skupnostmi gluhih po vsem svetu. Vsaka država ima svoj specifični znakovni jezik, ki ga poimenujemo po državah, iz katere izhaja. Vsi znakovni jeziki so svojevrstni in se razlikujejo od državnih govornih jezikov po svojih pravilih in zakonitostih. Podobnost pa je v tem, da sta govorni in znakovni jezik živa jezika. Tako kot se govorni jezik spreminja in se pojavljajo nove besede, se tudi v znakovnem jeziku porajajo nove ali dopolnjene kretnje, ki nadomeščajo stare. Tako kot beseda v govorjenem jeziku ima lahko tudi kretnja v znakovnem jeziku več pomenov.
Pravica do uporabe
14. novembra leta 2002 je gluha skupnost po desetletjih prizadevanj dočakala uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ), ki je 'kretnjo' prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom. S tem je bila gluhim priznana pravica do uporabe njihovega jezika v vseh stikih z javnimi institucijami, se pravi v izobraževanju, zdravstvu, sodstvu in drugih življenjskih situacijah ter tudi pravica do informiranja v prilagojenih tehnikah – s podnapisi in s tolmačem slovenskega znakovnega jezika.
Podnaslovljene in tolmačene oddaje na RTV Slovenija
RTV Slovenija izpolnjuje svoje poslanstvo javnega zavoda in si prizadeva svoje vsebine narediti dostopne za vse gledalke in gledalce. Podnaslavljanje za gluhe in naglušne preko teleteksta deluje že od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. V okviru oddelka za podnaslavljanje pripravljajo podnapise za večji del oddaj domače produkcije. V MMC-ju mesečno podnaslovijo več sto oddaj, ki si jih od leta 2013 lahko ogledate v okviru spletnega video arhiva in mobilnih aplikacij.
Enostavno dostopne pa so podnaslovljene in tolmačene oddaje tudi v arhivu portala Dostopno.si. RTV Slovenija si prizadeva vztrajno povečevati delež podnaslovljenih in tolmačenih oddaj, v kratkem pa načrtuje tudi uvedbo novih tehnologij, ki bodo dostopanje do vsebin še olajšale.
V. R.