Slovenija je začetek kompleksnega procesa deinstitucionalizacije na področju socialnega varstva v okviru nacionalnega reformnega programa napovedala leta 2014. Pri tem vprašanju gre za premik od institucij k uporabniku, deinstitucionalizacija pa pomeni postopno zmanjševanje potreb po institucionalizirani oskrbi, v tesni povezavi s procesom razvijanja skupnostnih služb, ki podpirajo neodvisno življenje, kar hkrati pomeni preventivo pred institucionalizirano oskrbo.
Slovenija se glede na število oseb, ki živijo in opravljajo večino dejavnosti v 24-urnem organiziranem varstvu, trenutno uvršča med najbolj institucionalizirane države v Evropi. Fizična ločenost od skupnosti in družine bistveno omejuje zmožnost ter pripravljenost oseb, ki živijo ali odraščajo v ustanovah, da bi se v celoti vključile v skupnost in širšo družbo. V skladu z določbami Konvencije ZN o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija podpisala leta 2008, bi morale države članice in Evropska unija izvajati ukrepe, ki krepijo prehod z institucionalnih na skupnostne storitve. O tem govori 19. člen Konvencije ZN o pravicah invalidov, ki določa pravico do samostojnega življenja in vključenosti v skupnost.
Krovni projekt: Projektna enota za izvedbo deinstitucionalizacije
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pravijo, da trenutno potekajo v Sloveniji trije projekti, in sicer dva pilotna projekta v zavodih CUDV Črna na Koroškem in Dom na Krasu v Dutovljah ter en krovni projekt, kjer poskušamo z vzpostavljanjem in delovanjem projektne enote za deinstitucionalizacijo usmerjati in snovati deinstitucionalizacijo na nacionalni ravni.
Krovni projekt je Projektna enota za izvedbo deinstitucionalizacije in deluje na MDDSZ od septembra 2019, njen glavni namen pa je opredelitev in spodbujanje deinstitucionalizacije v Sloveniji. Na ministrstvu pravijo, da je ključni cilj projekta izvedba reforme na področju varstva odraslih ljudi z intelektualnimi ovirami in ljudi s težavami z duševnim zdravjem: "Pomembni partnerji projektne enote so Inštitut RS za socialno varstvo in zavodi, s katerimi želimo kar najbolje preučiti stanje na področju deinstitucionalizacije v Sloveniji in sodelovati pri odpiranju institucij ter oblikovanju storitev v skupnosti, ki bodo institucije nadomestile. Projektna enota sodeluje tudi pri konkretnih projektih preobrazbe zavodov Dom na Krasu in CUDV Črna na Koroškem. Izkušnje iz teh dveh projektov nam bodo služile pri oblikovanju nadaljnjega razvoja deinstitucionalizacije v Sloveniji."
Na MDDSZ so v zaključni fazi priprave Javnega razpisa za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo za vzpostavitev stanovanjskih skupin za osebe mlajše od 65 let, ki bo že v kratkem objavljen v Uradnem listu RS. Na ministrstvu pravijo: "Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov, v okviru katerih se bo z gradnjo ali pridobitvijo nepremičnin zagotavljalo namestitvene kapacitete za vzpostavitev stanovanjskih skupin za osebe, ki so vključene v celodnevno institucionalno varstvo. Namen je vključevanje oseb mlajših od 65 let v skupnost in svoje domače okolje. Sofinanciranih bo predvidoma 25 namestitvenih kapacitet za vzpostavitev stanovanjskih skupin in nakup predvidoma 25 vozil. V razpisu se predvideva, da so stanovanjske skupine organizirane kot samostojne enote ali kot dislocirane enote zavoda, ki ne smejo biti del obstoječe infrastrukture zavoda, v katerem se izvaja celodnevno institucionalno varstvo. Velikost stanovanjske skupine je od 4 do 6 oseb. Skupaj bo na voljo okoli 7 milijonov evrov."
Ministrstvo izvaja tudi druge projekte na področju deinstitucionalizacije v Sloveniji. Med njimi je na primer javni razpis za sofinanciranje pilotnih projektov "Razvoj in preizkušanje storitev socialnega vključevanja invalidov". Namen javnega razpisa je zagotoviti storitve socialnega vključevanja invalidov ter prispevati k oblikovanju podpornega okolja (mreže izvajalcev storitev) za opolnomočeni vstop invalidov v družbo in jim s tem omogočiti, da ob ustrezni pomoči in podpori čim dlje ostanejo v svojem lokalnem okolju oziroma skupnosti. Do konca leta 2021 je namen v programe vključiti predvidoma 100 oseb iz ciljne skupine.
Drugi primer je vzpostavitev ustreznih pogojev za aktivno udeležbo in nastanitev ranljivih skupin, natančneje sofinanciranje ureditve bivalne enote za odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Projekt se izvaja v okviru Dogovora za razvoj regij tj. projekt RRA Jugovzhodna Slovenija. Nosilec projekta je občina Škocjan, skupaj s partnerjem projekta občino Kočevje. Do konca leta 2022 je namen vzpostaviti predvidoma 2 enoti.
Dva pilotna projekta: Dom na Krasu in CUDV Črna na Koroškem
V tem trenutku potekata dva projekta preobrazbe zavodov, ki vključujeta Dom na Krasu in CUDV Črna na Koroškem. Pri obeh procesih deinstitucionalizacije sodeluje tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. MDDSZ je skupaj z zavodoma in Inštitutom RS za socialno varstvo oblikoval načrta preobrazbe zavodov, zavoda sta z MDDSZ sklenila pogodbo o sofinanciranju, v letu 2020 pa sta se načrta preobrazbe začela tudi izvajati. Kakor pravijo na ministrstvu: "Cilj preobrazbe zavodov je preoblikovanje zavodov v mrežo različnih skupnostnih služb za ljudi, ki doživljajo dolgotrajne duševne stiske in za ljudi z intelektualnimi ovirami. Institucije torej nameravamo preoblikovati na način, da bo oskrba bolj individualizirana in osebna in da ljudje živijo v skupnosti, kar pomeni bistveno spremembo v kakovosti njihovega življenja. MDDSZ projekte spremlja in reflektira ter pomaga usmerjati nadaljnji razvoj."
Dom na Krasu: "Težimo k zaprtju zavoda".
Dom na Krasu je javni, posebni socialno varstveni zavod in izvaja institucionalno varstvo, namenjeno odraslim osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in odraslim osebam z motnjami v duševnem in/ali telesnem razvoju. Matična stavba v Dutovljah deluje v prostorih, kjer je bilo nekoč zdravilišče, pozneje osnovna šola, nato še dislocirana enota Doma upokojencev Sežana. V Domu na Krasu storitve nudijo okrog 170 stanovalcem, od tega jih več kot 120 biva v matični stavbi v Dutovljah. 52 stanovalcev biva v dislociranih enotah v Sežani, Dutovljah in Postojni.
Direktor Doma na Krasu mag. Matjaž Prelc pravi, da so z deinstitucionalizacijo začeli že leta 2003. Zatrjuje: "V okviru evropskega projekta vodimo projekt deinstitucionalizacije razdeljen na dva dela in sicer vsebinski in investicijski del. Država nam pomaga s tem, da imamo na MDDSZ organizirano skupino za pomoč pri deinstitucionalizaciji. Tesno sodelujemo tudi z IRSSV. Glede na to, da smo pilotni projekt, menim, da bo država preoblikovala tudi ostale zavode."
Dolgoročna vizija Doma na Krasu je preoblikovanje zavoda v mrežo različnih skupnostnih služb za ljudi, ki doživljajo dolgotrajne duševne stiske in za ljudi z intelektualnimi ovirami. Z vlaganjem v zaposlene in njihov karierni razvoj, krepitvijo interdisciplinarnega dela in neposrednega dela z uporabniki in z aktivnim vključevanjem uporabnikov v procese odločanja želijo doseči, da se življenje stanovalcev Doma na Krasu ob ustrezni podpori čim bolj približa vsakdanjemu življenju v skupnosti.
V okviru projekta je predviden nakup in gradnja tako stanovanjskih površin kot bivalnih enot, v katere se lahko preseli 70 stanovalcev iz matične sekcije zavoda Dom na Krasu. Predvidena so tri območja, kamor se bodo stanovalci predvidoma preselili (Kras, Obala in goriška regija). Prelc dodaja: "Cilj Doma na Krasu je do 30. junija 2022 izseliti iz zavoda vsaj 70 stanovalcev in v roku 5 let izprazniti zavod."
Direktor Prelc zaključuje: "Zavedamo se, da bomo po koncu projekta morali preživeti, zato se po najboljših močeh trudimo za finančno vzdržnost projekta. Zavedamo se, da je tako imenovani dvotirni sistem velik finančni zalogaj, zato težimo k popolni deinstitucionalizaciji, torej k zaprtju zavoda."
CUDV Črna na Koroškem: "Razselitev velike in dotrajane institucije CUDV Črna je nujno potreben korak".
CUDV Črna na Koroškem obstaja že več kot 50 let in je v zadnjih treh desetletjih sledil deinstitucionalizaciji. Po besedah direktorice CUDV Črna na Koroškem Dalje Pečovnik v dveh bivalnih enotah, sedmih stanovanjih in treh stanovanjskih hišah biva že 63 uporabnikov. Vendar pa Pečovnik dodaja: "Bivalni pogoji v teh kapacitetah žal niso v skladu z minimalnimi tehničnimi standardi, saj v preteklosti te zahteve niso bile tako stroge."
V matični stavbi CUDV Črna na Koroškem danes živi 150 uporabnikov. Zagotoviti jim želijo bivanje v manjših stanovanjih skupinah. Pečovnik dodaja: "V nova bivalna okolja bomo vnesli tudi nove vsebine in oblike oskrbe, ki bodo uporabnikov socialno varstvene storitve, ne glede na njihovo oviranost, zagotavljale ustrezno mero podpore in oskrbo po osebni meri v skupnosti."
CUDV Črna se je v zadnjih desetih letih znašel pred številnimi prelomnicami. Uporabniki živijo v 120 let stari stavbi, ki je potrebna temeljite prenove. Infrastruktura je povsem neustrezna in ni v skladu z minimalnimi tehničnimi standardi. V istih prostorih morajo bivati otroci in odrasli, saj jim v teh pogojih ni mogoče zagotavljati ustreznih namestitev niti za bivanje in prav tako ne za učenje in delo. Pečovnik k temu dodaja še, da nekateri uporabniki bivajo v instituciji že 50 let: "Menim, da je treba na tem področju zagotoviti sodobnejše pristope, ki bodo naravnane na individualne potrebe in želje posameznika. Vse te pomanjkljivosti smo predstavili tudi pristojnim odločevalcem na MDDSZ in strokovni instituciji - IRSSV, s katerimi smo skupaj poiskali ustrezne možnosti in način, kako našo strategijo tudi uresničiti. Kot direktorica sem ob nastopu svojega mandata v svojem programu postavila temeljni cilj za petletno obdobje ravno v tej smeri, saj menim, da je razselitev velike in dotrajane institucije za CUDV Črna nujno potreben korak, ki vodi v bolj kakovostno življenje naših uporabnikov, ki (nekateri) po 50. letih bivanja v instituciji, to nujno potrebujejo."
Pri deinstitucionalizaciji je pomembna podpora države. V CUDV Črna na Koroškem zatrjujejo, da je ta ogromna. Pečovnik pravi: "Menim, da je velik posluh za naše delo na strani MDDSZ in tudi velik čut za ranljive skupine, za katere se izvaja omenjeni projekt deinstitucionalizacije." V CUDV Črna na Koroškem so pretekla leta sledili različnim možnostim financiranja za uresničevanje programov v socialnovarstveni dejavnosti, ki jim sledi tudi Evropska unija.
Pečovnik pravi, da so bili njihovi cilji in strategija dela z ranljivimi skupinami populacije s strani MDDSZ prepoznani v smislu ustreznih strokovnih pristopov pri delu v socialno varstveni dejavnosti in so njihovo strategijo podprli. Pečovnik dodaja: "Neposredna podpora ministrstva nam je dala zeleno luč za nadaljnje korake v smeri preobrazbe institucije." Projekt deinstitucionalizacije bo v CUDV Črna na Koroškem trajal tri leta, med letom 2020 in 2023. Pri tem bodo preselili 70 uporabnikov v 13 stanovanjskih hiš v 6 sosednjih občin. Ob tem se bo institucija CUDV Črna na Koroškem preobrazila v Center skupnostnih oblik oskrbe.
79.č člen Zakona o socialnem varstvu določa, da se posodabljanje socialno varstvenih storitev, uvajanje novih storitev in organizacijske novosti na področju socialno varstvene dejavnosti pred uvedbo preverjajo s poskusnim izvajanjem. Na podlagi omenjenega se skozi pilotne študije lahko urejajo in prilagajajo tudi zakonski akti. Pečovnik pravi, da je njihova naloga, da skozi izvedbo projekta ugotovimo in odločevalcem ustrezno predstavimo, kakšne bodo v prihodnosti potrebe za izvajanje ustrezne podpore uporabnikom socialno varstvenih storitev v skupnosti. Prenovljenemu načinu življenja oseb z intelektualno oviranostjo v skupnosti bo potrebno prilagoditi obstoječe standarde in normative v socialno varstveni dejavnosti ter na ustrezen način urediti financiranje socialnovarstvenih storitev v skupnosti.
Pečovnik zaključuje: "Menim, da bomo v prihodnjem triletnem obdobju uspeli realizirati našo vizijo, ki je jasna. Projekt deinstitucionalizacije gre z roko v roki z Zakonom o dolgotrajni oskrbi, kateri bo sledil podobnim ciljem po meri posameznika. Strategiji našega dela bodo v prihodnjih letih sledile tudi ostale sorodne institucije in zato verjamem, da se bo na podlagi sledenja sodobnim trendom dela v socialno varstveni dejavnosti, na nivoju celotne države ter na podlagi preteklih izkušenj, predvsem iz obdobja epidemije, ki smo ji priča, ustrezno uredilo tudi financiranje socialno varstvene dejavnosti, ki je eden izmed pomembnejših dejavnikov naše družbe."
Institucionalni mastodonti, do kdaj še?
Začetkom deinstitucionalizacije lahko sledimo že nekaj desetletij, vsaj od sedemdesetih oz. osemdesetih let prejšnjega stoletja. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti obžalujejo, da je "deinstitucionalizacija v slovenskem prostoru v preteklih desetletjih potekala izredno počasi oziroma do nje v resnici ni prišlo". Institucije so tako še vedno prevladujoča oblika namestitve za ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Na MDDSZ z zagonom projektov preobrazbe zavodov in drugimi ukrepi pričakujejo, "da bo v naslednjih letih pristopilo k deinstitucionalizaciji vedno več zavodov, ki jim bomo nudili potrebno podporo in pomoč. Za namene deinstitucionalizacije se že načrtuje več novih projektov, ki se bodo začeli izvajati v naslednjih letih."
Posvet o zaprtih institucijah in deinstitucionalizaciji
Tudi izven institucij je debata o deinstitucionalizaciji zelo prisotna. Pred mesecem dni, 2. marca 2021, je na spletu potekal posvet o zaprtih institucijah in deinstitucionalizaciji, ki ga je organiziral Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL. Vodil ga je Rajko Muršič, sodelovale pa so Andreja Rafaelič (Inštitut za socialno delo), Tatjana Knapp (Zavod Risa), Simona Ratajc (Muzej norosti) in Tina Pegan (avtorica knjige 182 dni, Življenje na psihoterapevtskem oddelku). Posvet si lahko ogledate na spodnji povezavi: