Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Danes bodo ustvarjalci Kode vzeli pod drobnogled dimnikarsko zakonodajo.
Tema, ki kljub hladnemu novembru močno pogreva uporabnike, stroko in ekologe je nova dimnikarska zakonodaja. Ministrstvo za okolje je napovedalo, da bo zakon, ki je začel veljati 1. januarja letos, prinesel več reda, večjo konkurenco in posledično tudi nižje cene dimnikarskih storitev. Dober zakon pa ne bi smel biti zgolj v interesu države, temveč predvsem v interesu vsakega lastnika kurilne naprave, ki bi si moral želeti, da njegova peč deluje brezhibno in ne ogroža zdravja in okolja. Male kurilne naprave so namreč lahko velik onesnaževalec. Eden od uporabnikov je za oddajo Koda povedal, da se je z družini preselil na podeželje, da bi otroci odraščali v čistem in zdravem okolju. Pa smo se očitno zmotili, meni Aleš Alagič iz Prvačine, ki že več let opozarja, da je med kurilno sezono zrak v mali primorski vasi vse prej kot čist: »Vidiš predvsem meglo oziroma bel dim, gost dim. Dejansko se ne moreš zadrževati zunaj, ker te pečejo oči, v žrelu in ko prideš v hišo smrdiš, kot prekajeno meso.« Kot pravi sogovornik, je zrak tako slab, da vpliva celo na delovanje njegove toplotne črpalke, zaradi velike količine majhnih delcev v zraku pa mora pogosteje menjati tudi filtre zunanjega zraka. »Proizvajalec predvideva menjavo dva krat letno, mi pa smo jih v kurilni sezoni 20 16/17 zamenjali petkrat.« Sogovornik je prepričan, da je za močno onesnažen zrak krivo nepravilno kurjenje.
Nov zakon ne povečuje požarne varnosti
Gledalec tudi ugotavlja, da zadnjih letih mnogi odstranjujejo oljne kotle in se odločajo za peči na trda goriva, konkretno na drva: »Ta niso ustrezno pripravljena, dovolj suha, pogosto uporabljajo drva iz svojih gozdov, pri čemer jih ne sušijo dve leti, ampak jih pripravljajo za sproti.« Na to je večkrat opozoril tako dimnikarsko službo kot pristojno inšpekcijo. Ta pojasnjuje, da je dimnikarska služba izvedla več pregledov malih kurilnih naprav, pri tem pa preseženih mejnih vrednosti emisij ni ugotovila. Posledice nepravilnega kurjenja in slabo vzdrževanih kurilnih naprav so lahko tudi usodne. Samo lani je v Sloveniji zaradi nenamerne zastrupitve z ogljikovim monoksidom umrlo šest ljudi, skupaj v zadnjih štirih letih 15. »Vsako leto se na urgenco zateče od 20 do 50 ljudi zaradi posledic zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Čez palec ocenjujem, da dve tretjini zaradi nenamerne izpostave točno takim, neustrezno vzdrževanih naprav,« meni Damjan Grenc s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC . Ali bo to sliko spremenila obvezna vgradnja detektorjev ogljikovega monoksida, je vprašanje: najpomembnejši elementi za zagotavljanje požarne varnosti ostajajo način vgradnje kurilne naprave, njeno vzdrževanje in čiščenje dimnika. Mateja Gris s Slovenskega združenja za požarno varstvo opozarja: »Ko kateri koli od teh elementov zataji, lahko pride do požara, tudi do zastrupitve, vpliva pa tud na naše okolje.« Dobro je, meni sogovornica, da ima potrošnik možnost izbire dimnikarske službe, a dodaja, da nova zakonodaja večje požarne varnosti ne prinaša.
Slovenci nismo dovolj ozaveščeni
»Ne gremo v čisto pravo smer. Nadzor in stalna prisotnost nekoga, ki bdi nad dogajanjem v objektu, je izredno pomembna in s predpisi nekoliko preveč ohlapno pristopamo k področju požarne varnosti,« meni dr. Aleš Jug, predstavnik komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije. Jug, ki predava na univerzi v bližini Bostona tudi meni, da ljudje niso toliko ozaveščeni, da bi sami redno naročali vzdrževanje kurilnih naprav, obenem pa dimnikarjem pogosto upravičeno ne zaupajo: »Na splošno smo Slovenci zelo inovativni in poskušamo dimnike čistiti sami in menimo, da dimnikar ni potreben. Drug razlog je pa na drugi strani, na strani dimnikarjev. Manjka nam kvalitetna in dobra dimnikarska šola, ki je v Sloveniji ni.« Eden največjih strokovnjakov za požarno varnost v svetovnem merilu dodaja, da varnost ne more biti popolnoma prepuščena trgu, lastnike kurilnih naprav pa opominja, da v primeru neustreznega vzdrževanja ogrožajo ne le lastno, temveč tudi varnost okolice.
Več v oddaji Koda
Mnenja o novi dimnikarski zakonodaji bodo soočili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 7. novembra ob 17.28 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V. P.