Računalniška tipkovnica in pod njo brajeva vrstica. Ena roka na tipkovnici, druga na brajevi vrstici. Foto: European Community, arhiv MMC
Računalniška tipkovnica in pod njo brajeva vrstica. Ena roka na tipkovnici, druga na brajevi vrstici. Foto: European Community, arhiv MMC

Evropski parlament, Evropska komisija in Svet ministrov so dosegli dogovor o direktivi in uredbi za izvajanje Marakeške pogodbe, kar bo slepim in slabovidnim ter osebam z motnjami branja olajšalo dostop do knjižnih del v prilagojenih oblikah. V okviru tedna slepih in slabovidnih, ki že tradicionalno poteka v prvem tednu junija, na Medobčinskih društvih slepih in slabovidnih potekajo številne aktivnosti, namenjene članom društev in ozaveščanju javnosti o slepoti in slabovidnosti.

V času, ko je informacija postala ekonomska dobrina, se preredko zavemo, da je dostop do virov znanja prednost, ki ni dana vsem. Slepi in slabovidni se vsakodnevno soočajo z ovirami, ki otežujejo njihovo enakovredno vključevanje v različne socialne, znanstvene in gospodarske tokove. Dostop do knjig in drugih pisnih gradiv je za ljudi z okvarami vida vrednota, h kateri mora stremeti družba kot celota.

Kaj je Marakeška pogodba?

Marakeška pogodba (uradno poimenovanje: The Marrakesh Treaty to Facilitate Access to Published Works by Visually Impaired Persons and Persons with Print Disabilities) poskuša odpraviti t.i. lakoto po knjigah (book famine), s katero se soočajo ljudje z okvarami vida in motnjami branja po vsem svetu. Po ocenah se v dostopne oblike na svetovni ravni pretvori zgolj med 1 in 7 odstotkov knjižnih del, ki so izdana v črnem tisku. V Sloveniji ZDSSS v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne v skladu s sredstvi na letni ravni zagotavlja pretvorbo slabih dveh odstotkov knjižnih del v zvok in/ali brajico.

Koraki k dostopnosti do knjig in drugih pisnih gradiv

Pomemben korak k temu cilju je bil v globalnem političnem in gospodarskem prostoru storjen v letu 2013, ko je bila podpisana Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za ljudi z okvarami vida in motnjami branja. Do septembra 2016 jo je ratificiralo prvih 20 držav, s čimer je Marakeška pogodba postala zavezujoči mednarodni pravni akt za vse države podpisnice. Slovenija je bila že v letu 2014 med prvimi evropskimi državami, ki so pristopile k tej pogodbi, s čimer je deklarirala svojo politično zavezo in družbeno odgovornost, da to področje uredi v skladu z mednarodnimi zavezami. V Sloveniji smo sicer že pred tem imeli posebno izjemo v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), gotovo pa so premiki v mednarodni areni botrovali spremembi ZASP-a, ki tako po novem omogoča prosto, torej brezplačno reproduciranje, distribuiranje in javno recitiranje avtorskih del v korist invalidnih oseb.

Del paketa zakonodajnih predlogov, ki ga je v septembru 2016 objavila Evropska komisija z namenom modernizacije avtorskega prava EU, je tudi Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o določenih dovoljenih uporabah del ali drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorsko in sorodnimi pravicami za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja, s katero je Evropska unija implementirala določbe Marakeške pogodbe in zavezala svoje članice k aktivni politiki prilagajanja svojih nacionalnih zakonodaj ciljem iz te pogodbe.

»Čeprav napredna in spodbudna, trenutna slovenska ureditev na področju izjem od avtorske pravice še ni povsem taka, kot si jo slepi, slabovidni in osebe z motnjami branja resnično zaslužijo. 48. a člen ZASP ne omogoča proste uporabe avtorskih del v digitalnih okoljih in čezmejnega deljenja avtorskih del z namenom prilagoditve v invalidnim osebam dostopne formate. Za to spremembo slovenske avtorskopravne zakonodaje tudi z vidika prava EU zdaj ni več ovir,« je dejala dr. Maja Bogataj Jančič z Inštituta za intelektualno lastnino.

Številne dejavnosti na Medobčinskih društvih slepih in slabovidnih (MDSS) v času tedna slepih in slabovidnih, ki poteka prvi teden v juniju

Na MSDD Ljubljana v teh dneh organizirajo zaključno srečanje skupine žensk - Skupine za samopomoč, ob koncu tedna pa bodo organiziran planinski pohod na Svete Višarje pri Trbižu.

Na MDSS Maribor je potekalo tradicionalno družabno srečanje vseh članov na društvenem vrtu, organizirali pa so tudi literarni večer ob izidu nove pesniške zbirke Orglica njihovega člana, Valterja Čučkoviča. Avtorjeve pesmi je bral dramski igralec Vlado Novak, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel s harmoniko Dezider Cener.

V organizaciji MDSS Nova Gorica med 7. in 9. junijem poteka Slikarska kolonija slepih in slabovidnih Nova Gorica v Mostu na Soči, v sodelovanju s slikarskima mentorjema Aleksandrom Peca in Stanko Golob.

MDSS Novo mesto je občanom občine Sevnica predstavil življenje ter delo slepih in slabovidnih v okviru tradicionalnega projekta Hočemo, znamo, zmoremo.

Na MDSS Murska Sobota pa v teh dneh izvajajo posebne socialne programe orientacije in mobilnosti, usposabljanje slepih in slabovidnih za gospodinjstvo in ročna dela v domu oddiha ZDSSS Izola.

V. R.

Knjiga v brajici, ki jo z rokami bere slepa oseba. Foto: EPA
Knjiga v brajici, ki jo z rokami bere slepa oseba. Foto: EPA