Turško mesto Hatay po potresu. Foto: Reuters
Turško mesto Hatay po potresu. Foto: Reuters

Engelli Çocuk Hakları Ağı - EÇHA (slo. Mreža za pravice invalidnih otrok) je turška organizacija, ki zagovarja pravice invalidnih otrok. Skrbijo za opredeljavanje pravic, krepitev zagovorništva, preprečevanje nasilja in zlorab invalidnih otrok, izmenjavo dobrih praks in tako dalje. Kmalu po potresu, ki se je zgodil 6. februarja zjutraj, je organizacija hitro prevzela pobudo in se zavzela za informiranje in pomoč invalidnim otrokom na območju potresa. O času neposredno po potresu in sedaj smo govorili s Cansın Kuvvet, vodjo organizacije.

Na kakšen način se je organizacija vključila v pomoč invalidnim otrokom po potresu 6. februarja in kakšna je bila takrat situacija?

Najprej, od 6. februarja, ko se je zgodil potres, poskušamo identificirati invalidne otroke in mladostnike, ki so bili žrtve potresa. Obvestila smo prejeli prek sporočil in klicev na telefonsko številko naše organizacije, ki smo jo delili na družbenih omrežjih, ter sporočil in oznak na računih naših družbenih medijev. Poleg tega smo veliko primerov odkrili s pomočjo natančnega pregledovanja medijev. Obvestila, prejeta 6. in 7. februarja, so bila večinoma namenjena otrokom invalidom, ki so bili pod ruševinami. V tem postopku smo dosegli AFAD (turško predsedstvo za obvladovanje nesreč in izrednih razmer) prek 112 (nacionalni klicni center za klic v sili) in prijavili približno 30 pogrešanih otrok. Poleg tega smo stopili v stik tudi z Ministrstvom za družino in socialno delo ter Ministrstvom za zdravje in posredovali podatke o posameznem primeru. Vendar pa smo od 8. februarja začeli zbirati primere v posebne tabele in jih nato poslali turškemu Rdečemu polmesecu, kamor smo dodali še podatke o potrebnih zdravilih, zatočišču in oblačilih. Od 8. do 10. februarja smo javnim zavodom in organizacijam posredovali informacije o potrebah več kot 120 invalidnih otrok in mladine. Od 11. februarja dalje smo začeli nuditi individualno pomoč žrtvam potresa in njihovim družinam, ki so bile evakuirane z območja nesreče in so prišle v Ankaro. Ker v Ankari deluje naša ekipa, nam je bilo lažje zagotoviti njihove potreba. Poleg tega smo namesto seznama primerov, ki so nam bili posredovani 11. februarja, izvedli študijo o neposrednih zahtevah in potrebah posameznikov. Pridobili smo zdravila in posebna oblačila, ki smo jih prejeli iz Ankare, in jih naložili na vozilo, ki je prepotovalo vse province na območju nesreče. Poskušali smo uresničiti ali zagotoviti potrebe staršev in otrok, ki smo jih prejeli med 11. in 17. februarjem. To so bili zdravstveni pregledi otrok z motnjami v duševnem razvoju, dobava medicinskih pripomočkov in opreme ter nakup zdravil zanje. Kasneje smo se osredotočili na srednjeročne in dolgoročne potrebe otrok s posebnimi potrebami.

Katere so trenutno najbolj ključne potrebe otrok z invalidnostjo?

Dostopna nastanitev, dostopna stranišča, varnost, posebna izobraževanja, psihosocialna podpora, invalidski vozički, posebni vozički za invalidne dojenčke, to je le nekaj najpomembnejših potreb invalidnih otrok z območja uničujočega potresa.

Kako turška vlada skrbi za otroke s posebnimi potrebami in kaj bi po vašem mnenju morala storiti v tem času?

Šlo je za uničujoč potres. V Turčiji je prizadel skoraj 14 milijonov prebivalcev. Nihče ni bil pripravljen na to. Država se trenutno trudi z vsemi sredstvi poskrbeti za bivališča, obleko, hrano in pijačo ter druge potrebe žrtev potresa. Na potresnem območju veliko nevladnih organizacij sodeluje z državo, da bi karseda dobro poskrbeli za žrtve potresa. Prva stvar, ki jo je treba narediti za invalidne otroke, je zagotoviti posebne bivalne kontejnerje in oskrbo z otroškimi zdravili. Zaradi zimske sezone je v regiji trenutno zelo hladno. Življenje v šotorih ni možno.