Svet za elektronske komunikacije RS (SEK) je v sodelovanju z Mednarodno zvezo za telekomunikacije (ITU), specializirano agencijo OZN za telekomunikacije ter Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) v ponedeljek, 7. decembra 2015, v Grand hotelu Union v Ljubljani pripravil delavnico o dostopnosti avdiovizulanih medijev, na kateri so sodelovali pomembni domači in tuji strokovnjaki tega področja ter predstavniki invalidskih društev.
Namen delavnice je bil zbrati snovalce politik in regulatorje, predstavnike radiodifuznih in IP TV organizacij, kabelskih in telekomunikacijskih operaterjev, invalidskih in upokojenskih organizacij in strokovnjake za tehnologijo in standardizacijo iz Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) ter pridobiti mnenje udeležencev in strokovnjakov o tem, kako zagotoviti dostopnost televizijskih in video programskih vsebin za starejše državljane ter osebe z okvarami vida in sluha, motnjami branja, gibalnimi in kognitivnimi ovirami ter težavami v duševnem zdravju. Cilji delavnice so bili udeležencem predstaviti ugotovitve, mnenje in priporočila Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije (SEK); predstaviti rešitve in standarde na področju dostopnosti ter se o njih pogovoriti z vodilnimi predstavniki medijev, regulatorjev, snovalcev politik ter invalidskih in upokojenskih organizacij; in nazadnje tudi pripraviti priporočila in usmeritve za nadaljnje korake za zagotovitev dostopnosti televizijskih in video programskih vsebin. Na osnovi predstavitev, razprave in okroglih miz bo pripravljeno poročilo. Vsebovalo bo priporočila in usmeritve za nadaljnje korake za vse deležnike za zagotovitev dostopnosti avdiovizualnih medijev za osebe z različnimi vrstami ovir. Osnutek poročila bo poslan vsem udeležencem in odprt za komentiranje za obdobje enega meseca. Poročilo bo sprejel Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije.
Sodelujoči na delavnici
Ne delavnici Dostopnsot avdiovizualnih medijev so sodelovali priznani domači in tuji predavatelji. V uvodnih nagovorih so svoj zorni kot problematike predstavili dr. Dušan Caf, predsednik Sveta za elektronske komunikacije, Boris Šuštaršič, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacije Slvoenije (NSIOS) ter mag. Marko Filli, generalni direktor RTV Slovenija. V uvodnem predavanju je Andrea Saks, predsednica ITU JCA-AHF, Skupne koordinirane aktivnosti o dostopnosti in človeških dejavnikih, predstavnica Mednarodne komunikacijske zveze (ITU) predstavila, kakšno je bilo stanje dostopnosti telekomunikacij v preteklosti in kakšen velik preskok je v zadnjih desetletjih naredila tehnologija. O tem, kako anrediti TV dostopno za vse, so spregovorili dr. Pilar Orero, predstavnica HBB4ALL, profesorica z Avtonomne univerze v Barceloni ter koordinator Globalne pobude za standardizacijo IPTV, ITU-T, dr. Masahito Kawamori z Univerze Keio z Japonske ter Albert Gyurica, ki je predstavil stanje in načrte za prihodnost RTV Slovenija. V drugem krogu predavanj je bil glavni poudarek na regulativnem okviru za dostopnost avdiovizualnih medijev. Ta krog predavanj je moderiral Goran Kustura, generalni sekretar NSIOS, sodelovali pa so: dr. Kemal Huseinović, vodja Oddelka za infrastrukturo in podporno okolje ter e-aplikacije, ITU/ Urad za razvoj telekomunikacij (BDT), Alejandro Moledo del Río, vodja novih tehnologij in inovacij pri Evrospkem invalidskem forumu (EDF) ter dr. Dušan Caf, predsednik Sveta za elektronske komunikacije. Sledila je okrogla miza vseh predavateljev, ki so se jim pridružili še Mladen Veršič, predsednik ZDGNS, Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS ter Stanko Padežnik, predsednik Programskega odbora za problematiko programskih vsebin za invalide na RTV Slovenija. Na drugi okrogli mizi, na kateri so se posvetili pogledom in načrtom industrije in vlade za doseganje zahtev za dostopnost ter konvencijam ZN o pravicah invalidov pa so sodelovali: mag. Mateja Vodeb, vodja projekta Dostopnost na RTV Slovenija, Simon Stegel, član uprave Združenja kabelskih operaterjev Slovenije, Jernej Tovornik, predsednik poslovodstva Združenja slovenskih operaterjev digitalnih televizijskih storitev, Anže Kalan, vodja projektov pri Telemachu, Mitja Čander, direktor Beletrine, Zavoda za založniško dejavnost, dr. Dušan Caf, predsednik SEK, Klemen Kraigher Mišič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za medije na Ministrstvu za kulturo ter mag. Cveto Uršič, sekretar na Direktoratu za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
RTV Slovenija in dostopnost
Izvleček iz nagovora mag. Marka Fillija, generalnega direktorja RTV Slovenija
RTV Slovenija je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih inkulturnih potreb državljanov Republike Slovenije in Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter druge dejavnosti v skladu z zakonom o RTV Slovenija.
Med številnimi poslanstvi RTV Slovenija je tudi ozaveščanje družbe o pravicah in potrebah ljudi z različnimi oblikami invalidnosti ter dostopnost do programov. RTV Slovenija v svoje programe enakovredno z drugimi vsebinami umešča številne vsebine, povezane z invalidi. Redno si prizadeva poročati o dosežkih, potrebah in pravicah invalidov. Pri tem je ključno sodelovanje z invalidskimi organizacijami, podpiramo humanitarne akcije in promoviramo dejavnosti invalidov. V letu 2016 bomo v program poleg vrste rednih vsebin uvrstili posebni projekt - Paraolimpijske igre v Riu.
Na Televiziji Slovenija pripravljamo tudi oddaje v tehnikah, prilagojenih gluhim in naglušnim ter slepim in slabovidnim gledalcem ter starejšim. Že skoraj 20 let oddaje opremljamo s podnapisi za gluhe in naglušne, v eno ali več barvni tehniki. Večinski del programa je dostopnega na ta način. S tolmačem v slovenski znakovni jezik dnevno opremljamo osrednji informativni oddaji TV Dnevnik in Slovenska kronika, poleg tega vrsto otroških oddaj, potrošniško tedensko oddajo Posebna ponudba, državne proslave, vsa predvolilna soočenja, poslanice in nekatere druge pomembne oddaje, to je skupaj približno 800 oddaj letno. Letos spomladi smo prenašali veliko mednarodno prireditev finale Pesmi Evrovizije 2015 s tolmačem v mednarodni znakovni jezik. Tako velika mednarodna glasbena prireditev, prilagojena tudi za gluhe, je zgodovinski korak k integraciji invalidov. V letu 2016 bomo z namenom povečanja deleža oddaj s tolmačem v slovenski znakovni jezik dodatno opremili še preko 100 dodatnih oddaj. Že 35 let skupaj z Zvezo društev gluhih in naglušnih pripravljamo oddajo Prisluhnimo tišini. Oddaja je v celoti realizirana v znakovnem jeziku in jo vodi gluha voditeljica. Mesečno so slepim in slabovidnim namenjeni celovečerni filmi ali dokumentarni film z zvočnimi opisi, v poletni shemi tudi tedensko.
V okviru Multimedijskega centra RTV Slovenija deluje posebna spletna stran Dostopno. Pri ustvarjanju portala Dostopno.si je bilo naše glavno vodilo, da mora portal pregleden, zanimiv, pester in enostaven za uporabo. Pripravili smo ga v skladu s standardi in priporočili za dostopnost ter vsebinsko in oblikovno prilagojenost. Omogoča hiter in enostaven dostop do vsebin v tehnikah, prilagojenih slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim. Obiskovalcem je na voljo arhiv oddaj, ki so opremljene s tolmačem v slovenskem znakovnem jeziku, ter oddaj, ki so opremljene s podnapisi ali zvočnim opisom. Poleg tega lahko na spletni strani najdemo vrsto člankov in drugih zanimivih ter uporabnih vsebin, povezanih z invalidi.
V prihodnosti načrtujemo izkoristiti nove tehnologije, kot je hibridna televizija, sinteza govora za branje podnapisov ter razpoznava govora za kakovostno podnaslavljanje oddaj v živo. Vendar se tega ne da storiti čez noč, zato trenutno še ne moremo zelo natančno napovedati, kdaj bodo nove tehnologije dejansko zaživele. Kot prednostno nalogo načrtujemo implementacijo sinteze govora. V zadnjem času je država intenzivno pristopila k razvoju kakovostne sinteze in upamo, da bomo lahko kmalu omogočili slepim in slabovidnim gledalcem spremljanje oddaj s podnapisi. Tudi za prihodnja leta je država v Akcijski načrt za jezikovno opremljenost uvrstila razvoj aplikacije za razpoznavo govora. Aplikacija za razpoznavo govora je pripomoček za kakovostno podnaslavljanje v živo. Tudi ta aplikacija žal za slovenski jezik še ni razvita do mere, ki bi bila ustrezna za uporabo na televiziji.
Na RTV Slovenija imamo velikopotezne načrte, kako naše programe, naše dejavnosti, narediti dostopne tudi za ljudi z različnimi potrebami. Zgledujemo se po državah, ki so v tem razvoju, v stopnji dostopnosti, pred nami. V naših standardih se želimo približati državam, kot so skandinavske države ter na primer Velika Britanija. Temu razvoju posvečamo posebno skrb, zavedamo pa se, da vsega ne moremo narediti sami in da gre za velike finančne, organizacijske, tehnične in kadrovske zalogaje.
Zaključek
Delavnica Dostopnost do avdiovizualnih medijev je potekala v kritičnem in konstruktivnem vzdušju. Čeprav so vsi udeleženci izrazili stališče, da je treba za dostopnost avdiovizualnih medijev za različne skupine invalidov narediti še veliko, so se strinjali, da je bilo veliko že narejenega in da se razvoj premika v pravi smeri – smeri vključujoče družbe.
Veronika Rot