Na posvetu, ki ga je v torek, 2. oktobra, v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih organiziralo Ministrstvo za kulturo, so predstavili raziskave in poročila o trenutnem stanju dostopnosti medijev v Sloveniji, primerjali stanje z drugimi državami ter razpravljali o praktičnih rešitvah za izboljšanje dostopnosti. Svoje izkušnje in predloge so delili strokovnjaki in predstavniki različnih organizacij.
"Precej korakov je bilo že narejenih, nekateri so bili izvedeni tudi v mandatu aktualne vlade, vendar izzivi ostajajo," je opozorila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Razlogov, zakaj ne bi vsem omogočili enake dostopnosti, po njenem mnenju ni.
Tako odločevalci kot tudi snovalci programov in organizatorji dogodkov se morajo ves čas zavedati, da je treba skrbeti za vključenost in dostopnost, je pozvala ministrica za kulturo. Dogodki, kot je bil včerajšnji posvet, se ji zdijo pomembni. Opominjajo namreč, da je družba sestavljena iz različnih posameznikov, med katerimi imajo nekateri določene ovire. Pomembno se ji zdi, da se tega ves čas zavedajo. Na ministrstvu si želijo, da bi tudi zasebne televizije prepoznale veliko vrednost tolmačenja in podnaslavljanja vsebin.
Potrebe gluhih in naglušnih
Po besedah Mladena Veršiča, predsednika ZDGNS, gluhi potrebujejo tolmača, naglušne osebe pa sprotno podnaslavljanje s podnapisi. V Sloveniji je skoraj 200.000 oseb z izgubo sluha, med katerimi niso samo invalidi, ampak tudi starejše osebe, je spomnil. Vsi ti po njegovem opozorilu nujno potrebujejo sprotne podnapise, sicer je televizija zanje le mrtva slika na ekranu. Želijo si spremljati številne oddaje v živo, denimo športne oddaje, a tega ne morejo, ker te oddaje nimajo sprotnih podnapisov, je obžaloval.
Poziv varuha človekovih pravic
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v izjavi za Radiotelevizijo Slovenija in STA pozval k zavedanju, da zagotavljanje dostopnih informacij ne pomeni nekakšne usluge invalidom in drugim ranljivim skupinam. Pač pa je osnovna človeška norma. "Če imamo vsi pravico do dostopa do informacij, jo morajo imeti tudi invalidi," je poudaril. Uresničevanje človekovih pravic po njegovih navedbah ne sme biti povezano s finančnimi zmožnostmi. "Ta sredstva je treba zagotoviti," je odločen. Če niso vse oddaje predvajane v slovenskem znakovnem jeziku, to po njegovem opozorilu nenazadnje pomeni kršitev ustave. Ustava namreč določa, da je slovenski znakovni jezik enakovreden slovenskemu jeziku.
RTV Slovenija: projekt samodejnega podnaslavljanja
Na RTV Slovenija poteka projekt samodejnega podnaslavljanja, ki ga je na posvetu podrobneje predstavil vodja projektne pisarne na RTV Slovenija Anže Ančimer. Novinarjem je povedal, da ta tehnologija prihodnosti deluje, a je treba vložiti še nekaj truda, da bodo modeli za razpoznavo govora slovenskega jezika boljši. Izrazil je upanje, da bodo lahko kmalu v celoti podnaslavljali televizijske programe na RTV Slovenija. Pilotni projekt so skupaj s fakulteto za računalništvo in informatiko v Ljubljani sicer začeli leta 2021.