Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) v prvem tednu junija že tradicionalno zaznamuje teden slepih. V Domu oddiha v Izoli je organizirala novinarsko konferenco, na kateri so poudarili eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih, to je dostopnost do okolja in procesov v njem. Na novinarski konferenci so spregovorili predsednik ZDSSS Tomaž Wraber, Bogdan Saksida, sodelavec na ZDSSS, ki je predstavil novega eBralca, in krajinska arhitektka Andreja Albreht, ki je spregovorila o pomenu prilagoditve in načrtovanja okolja za slepe in slabovidne.
ZDSSS ima približno 4000 članov, po podatkih stroke pa v Sloveniji živi okrog 30.000 ljudi s hujšimi okvarami vida. Zavest, da je dostopnost okolja ključnega pomena za čim večjo samostojnost slepih in slabovidnih oseb, je vse večja, a še vedno je na tem področju treba še marsikaj narediti. Predvsem mora biti misel na dostopnost tudi za uporabnike, ki imajo specifične potrebe, kot so na primer slepi in slabovidni, gluhi in naglušni ter gibalno ovirani, vključena že v samo načrtovanje.
Kaj pomeni dostopnost za slepe in slabovidne
»Dostopnost je širok pojem in sega od informacij javnega značaja do grajenega okolja, spletne dostopnosti, dostopnosti informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter vseh naprav, ki jih človek uporablja na dnevni ravni. Gre za mozaik elementov, ki se povezujejo v neločljivo celoto, obenem pa pomenijo stopnjo ozaveščenosti in odprtosti neke družbe, pa tudi njeno zrcalo. Pri dostopnosti se za slepe in slabovidne namreč vse začne in mnogokrat žal tudi konča. Zato bi se vsi procesi v družbi morali izvajati ali načrtovati z mislijo na dostopnost, saj je le tako mogoče ljudem z okvarami vida zagotoviti celostno in neovirano vključevanje v družbo,« je poudaril Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS, ki razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij dojema za drugi največji korak po odkritju brajice v razvoju dostopnosti v družbo za slepe in slabovidne. Vendar pri tem obstaja velik ČE. Dostopnost je lahko zagotovljena, če razvijalci o tem razmišljajo in jo načrtujejo vnaprej.
Predstavitev novega eBralca
Sodelavec ZDSSS Bogdan Saksida je na novinarski konferenci predstavil tudi novi sintetizator govora, ki je bistvenega pomena pri vključevanju slepih in slabovidnih v družbo. Sintetizator govora oz. eBralec besedilo v elektronski obliki pretvori v zvočno obliko. Za slepe in slabovidne je govorna sinteza pomembna z vidika samostojnega dostopanja do informacij, uporabljajo pa jo lahko tudi osebe z disleksijo in drugimi motnjami branja, starejši, ki jim peša vid, in drugi. V okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih, ki ga je ZDSSS izvajala med letoma 2013 in 2015, je bil razvit visoko kakovosten sintetizator govora, eBralec, ki je na voljo za delo z računalnikom in pametnim telefonom s sistemom Android. Pred kratkim je bila objavljena polna različica eBralca KSS za Android, ki slepim in slabovidnim, ljudem z motnjami branja in drugim omogoča uporabo vseh visokokakovostnih moških in ženskih glasov. Uporabniki lahko z njegovo pomočjo uporabljajo zaslonsko navigacijo, pretvarjajo besedilo datoteke PDF v zvočni zapis, berejo e-pošto ali SMS-sporočila, uporabljajo aplikacijo »Google Translate« za izgovarjavo prevedenih besed – besede se namreč lahko poslušajo na glas – ali »Google Play Books« za branje knjig. eBralec za osebno, nekomercialno uporabo na osebnih računalnikih in pametnih telefonih s sistemom Android je brezplačen v okviru ustanov javnega sektorja, za slepe in slabovidne ter osebe z motnjami branja.
Dostopnost grajenega okolja
»Samostojno gibanje je za slepe in slabovidne velik izziv,« je v svoji predstavitvi poudarila krajinska arhitektka Andreja Albreht. Prav tako kot pri načrtovanju informacijsko-komunikacijskih tehnologij pa je treba tudi pri načrtovanju prostora razmišljati vnaprej, saj je bistveno ceneje graditi dostopno okolje kot pa prilagajati že zgrajeno. »Da bi bil prostor dostopen slepim in slabovidnim, je najpomembnejše, da na peš poteh ni ovir, kot so smetnjaki, oglasne table, cvetlična korita, stojala za kolesa in podobno. Če so te ovire umaknjene zunaj koridorjev za pešce, je gibanje ljudem z okvarami vida precej olajšano. Dodaten ukrep za izboljšanje orientacije in dostopnosti pa so strukture v tlaku, ki jih imenujemo talne taktilne oznake. Te s svojim izrazitim taktilnim in vizualnim kontrastom pomagajo slepim in slabovidnim pri orientaciji na površinah, ki so orientacijsko zelo zahtevne, denimo na velikih enotno tlakovanih površinah, prehodih čez ceste ali avtobusnih postajah,« je bistvo dostopnosti grajenega prostora pojasnila Andreja Albreht.
Talni taktilni vodilni sistem ali TTVSje sestavljen iz reliefnih talnih oznak, ki na ključnih krajih, kjer je orientacija za slepe in slabovidne težka, dopolnjuje elemente obstoječe ureditve, ki so uporabni za orientacijo. Osnovni gradniki TTVS-ja so čepaste in rebraste plošče. Čepaste obveščajo o dogodkih na poti, na primer bližina vhoda v stavbo ali bližina postaje, ter opozarjajo na spremembo smeri, rebraste pa vodijo, usmerjajo in preusmerjajo. Pri tem je pomembno, da so elementi kontrastne barve glede na okolico in da so deli vodilnih elementov za nekaj milimetrov višji od podlage. Vsak slepi ali slabovidni uporabnik TTVS-ja mora najprej dobro spoznati sistem in se naučiti osnovnih pravil. Sistem je sicer logičen in preprost, vendar je nekaj osnovnih pravil vseeno treba poznati, saj so nekatere situacije označene tako, da jih slepi in slabovidni samo intuitivno ne morejo usvojiti. V zadnjih letih je sicer mogoče opaziti postopen dvig ozaveščenosti lokalnih skupnosti o pomenu TTVS-ja za ljudi z okvarami vida. Pri tem največje korake v smeri zagotavljanja samostojnejšega gibanja za slepe in slabovidne izvaja Mestna občina Ljubljana, ki je pred časom s talnimi oznakami opremila tudi Slovensko cesto, TTVS pa je ponekod nameščen tudi v občinah Maribor in Nova Gorica.
Andreja Albreht je opozorila tudi na to, da sta pri grajenem okolju, v katero so umeščeni gradniki dostopnosti, zelo pomembna odnos drugih in spoštovanje oznak, ki slepim in slabovidnim omogočajo lažjo orientacijo v prostoru. Na te oznake ne smejo biti odložene ovire, saj za slepe in slabovidne ne pomenijo zgolj neprijetnosti, temveč tudi potencialno nevarnost.
Prenovljena bazen in plaža v Domu oddiha ZDSSS v Izoli
ZDSSS pa je v Domu oddiha v Izoli prenovila tudi bazen, plažo s talnimi taktilnimi oznakami in močnimi barvnimi kontrasti pa prilagodila za čim bolj samostojno gibanje slepih in slabovidnih. Prenovo bazena je s svojim volilom omogočil Karmel Kleva, pokojni član MDSS Koper, delno pa so jo financirali tudi s sredstvi FIHO.
Dostopnost do okolja in procesov v njem je vitalnega pomena za slepe in slabovidne. Vse izboljšave v okolju in tudi dostopen razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij pa izboljša kakovost življenja širše skupnosti. x
Veronika Rot
