Zveza društev gluhih in naglušnih ter Ministrstvo za pravosodje sta v sredo, sta 12. aprila 2017, na tiskovni konferenci v Ljubljani predstavila dopolnjen Sodni red, ki omogoča dostopnost do sodnih razprav vsem invalidom. V Sodnem redu, ki je začel veljati s 1. 1. 2017, v 3. točki 223. člena, ki obravnava vabila in druga pisanja, dostopnost in možnost do enakopravnega sodelovanja v postopku na sodiščih tudi gluhih, naglušnih, gluhoslepih in oseb s polževim vsadkom pravno formalno urejena.
Osebe z okvaro sluha potrebujejo za enakovredno spremljanje razprav različne prilagoditve. Gluhi potrebujejo tolmača v SZJ, naglušni potrebujejo slušno zanko ali FM sistem, gluhoslepi pa tolmača, asistenta oz. druge tehnične prilagoditve. Do sedaj so imeli na sodnih razpravah pravico do tolmačenja v Slovenskem znakovnem jeziku (SZJ) gluhi uporabniki SZJ. Sedaj pa je Ministrstvo za pravosodje na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije dopolnilo Sodni red, ki določa, da morajo biti sodne razprave prilagojene vsem invalidom glede na njihove potrebe. V nov sodni red so v poglavje Vabila umestili poziv, da invalidne osebe sodišče seznanijo, ali želijo uveljavljati pravico do enakopravnega sodelovanja v postopku, se pravi, da sodišče obvestijo, kakšno prilagoditev potrebujejo.
Kako zagotoviti nemoteno spremljanje razprav?
Za zagotavljanje nemotenega spremljanja in enakopravne vključenosti oseb z okvaro sluha v sodnem postopku, je za uporabnika najustrezneje opremljen prostor, v katerem je na voljo uporaba slušne induktivne zanke ali FM sistem, obenem pa je na razpravi prisoten tudi zapisnikar, ki neposredno pretvarja govor v tekst in ga oseba lahko sproti bere na zaslonu. Tako oseba nemoteno in brez strahu, da bo kaj preslišala ali ne bo razumela vsebine povedanega, enakopravno spremlja in se vključuje v postopek obravnave.
Koliko ljudi ima težave s sluhom?
Raziskave v Evropi so pokazale, da kar 10-12% odraslega prebivalstva ocenjuje, da ima težave s sluhom, kar pomeni več kot 52 milijonov ljudi. Če odstotek prenesemo v številke za slovensko prebivalstvo, to pomeni, da je pri nas od 200 do 240 tisoč oseb, ki potrebujejo tako ali drugačno obliko prilagoditve za kvaliteten in neoviran dostop do storitev javnih služb. V Sloveniji je približno 65.000 oseb z slušnim aparatom. Na letni ravni se izda približno 13.000 slušnih aparatov.
Center za komunikacijsko dostopnost
Na ZDGNS deluje Center za komunikacijsko dostopnost in svetovanje o tehničnih prilagoditvah za osebe z okvaro sluha, ki poleg tehničnih rešitev za dostopnost izvaja tudi storitve neposrednega pretvarjanja govora v tekst.
V. R.