Publikacijo so jo posvetili 2. obletnici vpisa slovenskega znakovnega jezika v Ustavo.
Z vpisom slovenskega znakovnega jezika v ustavo so bile vsaj delno omiljene krivice, ki so se gluhim dogajale na področju izobraževanja ter dostopnosti do informacij in komunikacij, je na predstavitvi publikacije v četrtek, 29. junija, poudaril predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) Mladen Veršič.
Spomnil je, da je do ustavne spremembe prišlo tudi na podlagi večletnih naporov skupnosti gluhih ter strokovne službe zveze društev ter izpostavil pomen ustavne spremembe za prihodnje generacije. Slednje so s tem dobile močno orožje, ki jim bo omogočilo, da se bodo še naprej trudili za razvoj in sistemsko financiranje slovenskega znakovnega jezika.
"Čeprav je od pobude in ustavne spremembe minilo nekaj let, se mi zdi, da se še danes ne zavedamo povsem, kaj nam je uspelo narediti in kaj sprememba ustave pomeni za skupnost gluhih, ki so zaradi invalidnosti primorane uporabljati znakovni jezik," je izpostavil Veršič.
Sekretar zveze in eden od urednikov publikacije Matjaž Juhart je spomnil, da so s pobudo za vpis znakovnega jezika v ustavo zasledovali tri ključne cilje, in sicer, da država zagotovi sistemski razvoj in financiranje slovenskega znakovnega jezika, da se uredi področje gluhoslepih ter da imajo gluhi otroci v procesu izobraževanja svoj jezik oziroma predmet znakovni jezik, v katerem se tudi učijo.
Ob tem je bil kritičen do vlade, saj meni, da dela z dvema hitrostma. Na zvezi pozdravljajo, da je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti imenovalo delovno skupino za področje gluhoslepih in začelo z prvimi koraki implementacije na tem področju. Žal pa, je dodal Juhart, je področje znakovnega jezika "absolutno mrtvilo". Na zvezi pozdravljajo tudi, da je ministrstvo za šolstvo imenovalo delovno skupino za pripravo umestitve znakovnega jezika v šolski prostor, je dodal Juhart.
Metka Knez, ki ima prirojeno gluhoslepoto in je na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani trenutno vpisana na doktorski študij, je prav tako mnenja, da bo treba na tem področju še marsikaj storiti. »Jezik gluhoslepih je vpisan v Ustavo Republike Slovenije – to pomeni pravico osebam z gluhoslepoto, da uporabljamo svoj jezik. To, kako bo zadeva zaživela v praksi, pa pomeni, da je še veliko dela pred nami, še kar nekaj korakov … in sicer potrebno je sprejeti zakon, ki bo to urejal - se pravi zakon, ki bo urejal pravico do uporabe in razvoja jezika gluhoslepih.«
62.a člen Ustave RS – Od ideje do ustavnega zakona
Urednika publikacije, mag. Cveto Uršič in sekretar ZDGNS Matjaž Juhart, sta na včerajšnji predstavitvi delila svoje izkušnje, misli in vpoglede v pomen ter pomembnost tega zgodovinskega trenutka.
»Kmalu po sprejemu ustavnega zakona v Državnem zboru se je porodila ideja, da bi ves ta dolgoletni trud arhivirali in zapisali za generacije, ki prihajajo za nami. Vso pot smo strnili v publikacijo 62.a člen Ustave Republike Slovenije,« je ob predstavitvi povedal Matjaž Juhart.
Skozi prispevke v publikaciji so predstavljeni ozadje, proces in izzive, ki so spremljali ta pomemben korak za priznanje slovenskega znakovnega jezika in pravice gluhih in naglušnih skupnosti v Sloveniji. »Priprava in zbiranje gradiva za zbornik oziroma takšno publikacijo je zahtevno delo. Najprej je treba poiskati sogovornike oziroma poznavalce slovenskega znakovnega jezika, ki o tem največ vedo. Tiste torej, ki poznajo zgodovino gluhe skupnosti,« je pojasnil mag. Cveto Uršič.
Po predstavitvi publikacije so si udeleženci ogledali muzej Hiše znakovnega jezika, kjer je prikazana zgodovinska pot gluhih na Slovenskem, npr. ustanovitev prve organizacije gluhih v Ljubljani in fotografije, ki prikazujejo zgodovino izobraževanja, znakovnega jezika, športa in kulture gluhih. Na ogled so tudi najrazličnejši tehnični pripomočki, ki so jih gluhi uporabljali nekdaj, in gradiva za poučevanje slovenskega znakovnega jezika. Obiskovalci so si ogledali tudi nagrajeni dokumentarni film 62. a – Od prepovedi do Ustave.