V Stari Ljubljani že tretje leto deluje lokal, ki se na zunaj ne razlikuje bistveno od drugih. Vsebina pa je tista, ki ga dela posebnega! V Drugi violini namreč strežejo ljudje s posebnimi potrebami.
Atifa in Branko v Drugi violini pomagata pri strežbi, sprejemata naročila gostov, strežeta, pomivata, pomagata za točilnim pultom in postorita še marsikaj drugega. Pri svojem delu sta zanesljiva in zelo odgovorna. Izjemno sta ponosna, da sta lahko koristna in samostojna, da si lahko s svojim delom sama zaslužita plačo. Atifa in Branko sta par. Živita v skupni sobici na vrhu bivalne enote Grosuplje, kjer domuje še deset varovancev z motnjo v duševnem razvoju iz CUDV Dolfke Boštjančič. Branko v prostem času skrbi za okolico hiše, Atifa rada ureja vrt in pospravlja po hiši, vsako jutro pa se uredita in odpravita na delo. Njun vsakdan je spremljala režiserska in scenaristka Maja Pavlin in v zgodbi, ki je nastala, spoznamo želje, pričakovanja in sposobnosti oseb z motnjo v duševnem razvoju ter uvidimo, da so naši ukoreninjeni predsodki o drugačnosti, nesamostojnosti ali celo nesposobnosti teh oseb neutemeljeni in zmotni.
V nedeljo, 24. maja, si boste dokumentarni film Druga violina lahko ogledali na 1. programu TV Slovenija. Pred predvajanjem smo se o nastajanju filma pogovarjali z Majo Pavlin, ki se snemalnih dni z veseljem spominja.
Film smo snemali lansko poletje, v času, ko imajo v Drugi violini s številnimi gosti dela čez glavo. S snemalcem Sašem Grmekom sva se pripravila na precej stresno delo, a sva bila presenečena že prvi dan – ozračje v Drugi violini je bilo kljub polni zasedenosti kapacitet sproščeno, domačno, nadvse prijetno in zato drugačno že na prvi pogled! Če potegnem črto in pomislim, kaj je bila glavna značilnost tega snemanja, je to gotovo dobra volja. (smeh) Prav vsi sodelujoči, od mentorjev do varovancev z Atifo in Brankom na čelu, so pripomogli k prijetnemu snemanju. Varovanci CUDV Dolfke Boštjančič, ki z veliko odgovornostjo strežejo v gostilni, so nas s svojo neposrednostjo in iskrenostjo nemalokrat nasmejali. Ponosni na svoje delo so pri komunikaciji z gosti in pred kamero prijetni, samozavestni in zabavni. Po večdnevnem druženju z Atifo in Brankom sem že dvomila, ali bo iz posnetega sploh razvidno, da gre za osebe z motnjo v duševnem razvoju, za tiste »drugačne v družbi«. Ko jih spoznaš, postane njihova največja drugačnost ta, da so tako zelo srčni, iskreni, nepreračunljivi, zavzeti, odgovorni, pozitivni ... Tudi zato se gostje radi vračajo v Drugo violino!
Dokumentarni film Druga violina – drugačnost med nami je film z družbeno angažiranim sporočilom. Kaj ste ob njem spoznali in bi radi, da spoznajo tudi naši gledalci in gledalke?
Vsak od nas ima svoje hibe, takšne in drugačne. Nekateri se z njimi uspešno spopadajo, mnogi jih obrnejo celo v dodano vrednost, nekateri pa nosijo svoj križ – sami ali na plečih drugih. Pa nam ob naši drugačnosti nihče ne krati pravic. Imamo možnost izbire glede na želje in sposobnosti. Osebe z motnjo v duševnem razvoju pa je nimajo! Odvzeta jim je pravica do odločanja, s statusom invalida pa so nezaposljivi. Pa čeprav imajo mnogi sposobnosti na področjih, kjer imamo drugi primanjkljaje. Če »drugačnost« vsakodnevno srečujemo, se nanjo navadimo in na koncu izgubi pomen drugačnosti. Enako je s posebnimi potrebami oseb z motnjo v duševnem razvoju. Družba je z drugačnostjo bogatejša!
Snemanje filma je bilo za Atifo in Branka in tudi za druge nastopajoče neprecenljiva izkušnja.
Atifa jo je opisala takole: »Vesela sem bila, ker rada nastopam, rada igram. To je bilo nekaj posebnega. Nisem vedela, da bom igrala. Veselim se, da bom videla, kakšna sem videti, jaz kot ženska, kako strežem gostom in kaj sem povedala pred kamero.« Tudi Branko je pri nastopanju užival: »Ja, fajn je bilo vse skupaj. Tudi to, da sem moral postreči pa pospraviti. Zame je dobro, da še drugi vedo, kako se dela v Drugi violini; da vidijo, kako sem priden in da znam veliko stvari.« Kako pomembno je bilo snemanje za samozavest in samopodobo nastopajočih s posebnimi potrebami, poudarja tudi direktorica CUDV Dolfke Boštjančič,dr. Valerija Bužan: »To je bila zanje nova izkušnja in prinesla jim je veliko veselja; dala jim je občutek pomembnosti in sprejetosti. Imeli so priložnost, da pokažejo svoje sposobnosti in znanje. To jim je veliko pomenilo in je pozitivno vplivalo na njihovo samozavest in samopodobo.«
V CUDV Dolfke Boštjančič si z različnimi projekti prizadevajo za čim večjo vključenost oseb z motnjami v širše družbeno okolje.
»Še ne tako davno so osebe z motnjami v Sloveniji živele zelo odmaknjeno. Družba jih ni ne sprejemala ne vključevala, večina ljudi jih niti ni poznala. Zato se nam zdi zelo pomembno seznanjati javnost s problematiko teh oseb: z varovanci se udeležujemo najrazličnejših dejavnosti in javnih prireditev (športnih, kulturnih, družabnih); vključujemo se v lokalno okolje, v domače in evropske projekte itn., iščemo priložnosti, da lahko pokažejo, kakšni so in kaj zmorejo. Po drugi strani pa njih same usposabljamo za čim večjo samostojnost; iščemo ustrezne oblike bivanja v naseljih in zaposlovanja v običajnem okolju (VDC v BTC-ju, Druga violina v središču mesta). Prizadevamo si za inkluzijo na vseh področjih,« pravi dr. Valerija Bužan. Njene besede citira tudi Maja Pavlin: »Če bi bile osebe z motnjo v duševnem razvoju vpete v naš vsakdan, ne bi potrebovali dneva za downov sindrom pa dneva za avtizem ... te osebe bi postale dejaven del družbe in mi bi se naučili delovati tudi s takšne vrste drugačnostjo!«
Posebna potreba vseh nas, naj smo malo bolj ali pa malo manj drugačni, je, da bi bili v življenju srečni.
Branko: »Srečen sem, da sem spoznal Atifo, da delam ... da imam prijatelje, da živimo v bivalni skupnosti v Grosupljem, da sam hodim v trgovino in kosim travo okoli hiše.«
Atifa: »Srečna sem, da sem spoznala fanta, da dobro živim. Rada delam, vesela sem plače, da lahko kaj kupim, da sem lepa. Rada tudi kuham. Lepo je, da živim in me nič ne boli.
In nauk te zgodbe?
Morda so osebe s posebnimi potrebami v družbi res še vedno druga violina, a tako kot orkester brez drugih violin je tudi družba brez drugačnosti brez vsebine!x
Vabljeni k ogledu dokumentarnega filma Druga violina – drugačnost med nami v nedeljo, 24. maja, ob 22.30 na TV SLO 1!
Veronika Rot
