V Društvu za teorijo in kulturo hendikepa YHD in Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije Sonček nasprotujejo predlogu novele zakona o invalidskih organizacijah.
Predlog novele zakona o invalidskih organizacijah je pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in ga 9. oktobra do 16. oktobra poslalo v javno razpravo. Namen novele je sistemsko urediti naloge nacionalnega sveta invalidskih organizacij in njegovo financiranje za izvedbo nalog, ki so v javnem interesu, so navedli na ministrstvu.
Že dejstvo, da je bil zakon v javni razpravi le en teden, je samo po sebi dovolj zgovorno, je povedala predsednica in strokovna vodja društva YHD Elena Pečarič. Po njenih besedah bi ob uveljavitvi zakonskega predloga NSIOS postal "edini sogovornik vlade na področju invalidske problematike".
To ocenjujejo kot nedopustno in nedemokratično, saj druge organizacije o tem niso bile niti obveščene niti zaprošene za mnenje. "Taka poteza se nam zdi res nedopustna, sploh, ker je že določeno, da naj bi v letih 2024 in 2025 NSIOS prejel 250.000 evrov," je poudarila.
Direktor Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije Sonček Iztok Suhadolnik je dodal, da je NSIOS, ki je nastal na podlagi zakona o invalidskih organizacijah, predviden kot posvetovalno telo oseb in organizacij za osebe z invalidnostjo, ki bi zastopalo stališča pri državnih politikah urejanja tega področja.
Čeprav zakon ne predvideva, da bi NSIOS postal "pravna oseba", pa je organizaciji to v letu 2019 očitno uspelo, čeprav obstajata dve odločbi upravne enote, ki ni dovolila registracije NSIOS kot pravne osebe, ker je to po zakonu predvideno kot posvetovalno telo, je poudaril. Registracija sveta jih je zato začudila, še bolj pa jih skrbi kaj pomenijo napovedane spremembe, po katerih bi država financirala to "pravno osebo", je dodal. Zato sta društvo YHD in zveza društev Sonček v obdobju javne razprave predloga zakona podala mnenje, da spremembe zakona niso potrebne. "Četrt milijona evrov letno porabiti za neko birokracijo, ki ne vem, če bo v nadaljevanju poskušala delovati bolj demokratično, kot je v preteklosti, nima smisla v obdobju, ko se iščejo sredstva za odpravljanje posledic poplav," je opozoril Suhadolnik.