Opis fotografije: Otroka stojita ob zarošenem mokrem steklu avtobusa. Foto: BoBo
Opis fotografije: Otroka stojita ob zarošenem mokrem steklu avtobusa. Foto: BoBo

Dobrodelna akcija Tečem, da pomagam 2016 bo 21. in 22. maja združila tekače v trinajstih mestih po Sloveniji. Prireditelj letos že četrtega teka je Zveza Lions klubov Slovenije, ki bo zbrana sredstva namenila za zgodnjo obravnavoslepihin slabovidnih otrok. O pomenu zgodnje obravnave smo se pogovarjali z ravnateljico Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, Katjušo Koprivnikar.

Kdaj se mora začeti obravnava slepih in slabovidnih otrok, da je čim bolj učinkovita in predvsem dovolj zgodnja? Že ob rojstvu?

Zgodnja obravnava mora začeti takoj po rojstvu otroka oziroma v trenutku, ko je okvara vida prepoznana. V prvi fazi je najpomembnejše delo s starši, vzporedno pa poteka zgodnja stimulacija otroka. Prej ko se začne, učinkovitejša je zgodnja obravnava.

So starši dovolj dobro obveščeni oziroma ozaveščeni o pomenu zgodnje obravnave za razvoj njihovega otroka?

Zgodnje obravnave, ta ni zdravstvena, bi morali biti deležni otroci in družina. A v Sloveniji še ni sistemsko zagotovljena, kar pa pomeni, da starši ne prejmejo informacij o pomenu in možnostih vključitve v program zgodnje obravnave. Trenutno starši pridobijo informacijo na Očesni kliniki in v razvojnih ambulantah, pogosto pa jo dobijo tudi od drugih staršev.

Kako pa poteka zgodnja obravnava, kaj vse obsega in komu je namenjena? Zgolj otroku ali tudi staršem?

Idealno bi bilo, da bi zgodnja obravnava potekala v domačem okolju, kjer so starši najbolj suvereni, otrok panavajen na okolje. Navzoči so lahko tudi stari starši, sorojenci, skratka tisti, ki preživljajo čas z otrokom. Tako bi bila zagotovljena enaka dostopnost za vse otroke. V tem trenutku zgodnjo obravnavo izvajamo le v Ljubljani na Zavodu za slepo in slabovidno mladino, kamor starši pripeljejo otroka na obravnavo. Pogostost obravnav je odvisna od potreb otroka in oddaljenosti družine, tako nekateri otroci prihajajo enkrat tedensko, drugi na 14 dni, tretji enkrat mesečno. Staršem pokažemo metode, pripomočke za igro, in od njih pričakujemo, da se bodo z otrokom igrali, da bodostarši, in ne trenerji, ki bodo do potankosti strukturirali urnik. Posredujemo jim informacije o nakupu ustreznih igrač, se veliko pogovarjamo o napredku otroka, svetujemo glede vpisa v vrtec, organiziramo srečanja za starše in različna predavanja. Starši se veliko naučijo ob opazovanju interakcije med otrokom in tiflopedagogom.

Katere informacije in nasvete konkretno dobijo starši?

Informacije, ki jih dobijo starši, so odvisne od posameznega otroka in potreb družine. Predstavimo jim svoje delo, pomagamo pri branju izvidov, poudarimo pomen zgodnje stimulacije vida in drugih čutil, pomen igre za razvoj otroka, vsakodnevne rutine, kateri vzgojno-izobraževalni programi so na voljo, pomemben pa je tudi prispevek psihološke obravnave, saj se družina pogosto znajde v zelo težkem položaju in potrebuje pomoč, predvsem pa pogovor.

Kaj pa širša družbena skupnost, v kateri družina biva in deluje, denimo vrtec, šola. Svetujete tudi njim in kaj konkretno?

Vrtec oziroma šola se pripravi na vstop otroka običajno s predavanjem na sami šoli ali v vrtcu. Nato strokovne delavce povabimo na dodatna izobraževanja, na seminarje, skupine za vzgojitelje in učitelje in podobno. Tiflopedagog konkretno predstavi, kaj je slepota, slabovidnost, kdo ni slaboviden, katere sekundarne težave se lahko pojavijo, razložimo stanje vida in prilagoditve, ki so individualne za vsakega otroka. Praviloma uporabimo tudi simulacijska očala ali pa računalniške simulacije okvare vida. Velikokrat se skupaj s strokovnimi delavci sprehodimo čez prostore, v katerih se bo otrok gibal in določimo garderobno mesto, naredimo markantne oznake, ki pa se kasneje spreminjajo, glede na trenutne potrebe otroka. Veliko vprašanj je tudi na temo spremljevalcev. Ko je otrok enkrat vključen, se sodelovanje med strokovnimi delavci nadaljuje, saj se potrebe otroka vrazličnih obdobjih spreminjajo.

Kako napreduje otrok, ki je deležen zgodnje obravnave v primerjavi s tistim, ki nima te možnosti?

Primerjav med skupinami otrok, ki imajo zgodnje obravnave, in tistimi, ki jih nimajo, nismo delali, ker bi bil tak eksperiment nehuman. Na podlagiizkušenj iz tujine, kjer je zgodnja obravnava sistemsko zagotovljena, pa lahko upravičeno predvidevamo, da so njene koristi velike. Delo z družino in ustrezna obravnava otrok v predšolskem obdobju ima pozitivne učinke v poznejšemživljenju. Velja enako oziroma še bolj kot za otroke brez okvare vida, in sicer otroku omogočiti, da pridobi čim več izkušenj.

Je zgodnja obravnava brezplačna?

Trenutno imamo na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana zaposleno eno strokovno delavko, ki izvaja program zgodnje obravnave in je za uporabnika brezplačna. Strošek staršev je prevoz v Ljubljano. Pri zgodnji obravnavi naj bi veljali dve načeli: da je program brezplačen oziroma z minimalnim plačilom in da je dostopnost za vse enaka, kar pa lahko zagotovimo le, če se obravnave izvajajo na domu. x

Vesna Pfeiffer