V soboto, 29. julija, bomo ob 13. uri na TV SLO 2 predvajali družinski film Zakleta bajta z zvočnim opisom za slepe in slabovidne. V torek, 1. avgusta, pa si prav tako z zvočnim opisom za slepe in slabovidne lahko ogledate dokumentarni film Ruska kapelica, elegija pod Vršičem. Na sporedu našega 2. programa bo ob 16.35.
Zgodba družinskega filma Zakleta bajta Zakleta bajta je nadaljevanje filma Vlomilci prihajajo poleti. Gre za žanrsko zelo priljubljeno televizijsko formo: družinsko komedijo, ki pred televizorje zvabi družinske člane vseh generacij in nudi uro in pol razposajene in sproščujoče zabave. Junaki poletnih dopustniških dogodivščin so člani Erjavčeve družine: oče Janez, mama Maša, hčerka Tinka in sinček Nejček. Po ponesrečenih, a kljub temu veselih počitnicah na morju, opisanih v filmu Vlomilci delajo poleti, se Erjavčevi tokrat odpravijo v zavetje slovenskih gora: na Veliki planini bo zrak gotovo hladnejši kot v pregreti Ljubljani. V naglici pozabijo rezervirati prenočišča, tako da jim ne preostane drugega, kot da vzamejo, kar jim pastirji ponudijo. A že prvo jutro po prijetno hladni noči v planinski koči – »zakleti bajti« - se neznano kam izgubi najmlajši član družine. Je Nejc izpuhtel v zrak? Težko verjetno, zato se vrtiljak zabavnih pustolovsko-detektivskih peripetij prične vrteti. Zabavna komedija, ki jo odlikujejo dobra zgodba, duhoviti in življenjski dialogi ter situacijska komika je nastala v Otroškem in mladinskem programu Televizije Slovenija. Scenarij, ki je nastal po zgodbi romana Ivana Suvca, je napisal in film tudi režiaral Roman Končar. Romana Končarja v filmu vidimo tudi kot glavo družine, vlogo njegove filmske boljše polovice pa odigra Nina Ivanič. V vlogi hčerke in sina pa sta odlična Ondina Kerec in Črtomir Perharič.
V dokumentarnem programu TV Slovenija pa je ob stoletnici usodnega plazu, ki je 8. marca leta 1916 odnesel ogromno ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili cesto prek Vršiča, in njihovih stražarjev nastal dokumentarni film Ruska kapelica – elegija pod Vršičem. Scenarij zanj je napisala Nuša Ekar, režiral ga je Božo Grlj.
Kranjska Gora je imela v prvi svetovni vojni pomembno vlogo v zaledju soške fronte. Leto 1915 je še dodatno zaznamoval prihod več kot 10.000 vojnih ujetnikov, večinoma ruskih. Njihova usoda je bila jasna: zgraditi prevozno cesto čez Vršič, ki bo za potrebe vojske Avstro-Ogrske monarhije vodila v Trento. Vojni čas je bil prežet z mrazom, boleznimi, lakoto, neizmernim trpljenjem in s smrtjo. Ujetniki so morali graditi hitro.
Domačini so načrtovalce ceste opozarjali na zimo v teh krajih, na sneg in predvsem plazove, ki so v teh krajih pogosti, a ti so se zanesli na svoje znanje, ne na znanje alpskega naroda. 8. marca 1916 pa jim je narava pokazala svojo moč in majhnost človeka. Silovit plaz je pokopal številne žrtve – večinoma ruske vojne ujetnike in stražarje. Natančno število žrtev plazu še danes ni znano. Zaradi vojne so podatki o žrtvah plazu strogo varovani, preučevalci nesreče pričajo o številu med 200 in 300, kranjskogorski domačini pa menijo, da naj bi bilo žrtev okoli 600. Plaz je odnesel tudi ogromen kip, posvečen nadvojvodi Evgenu, ki bi moral stati na vrhu prelaza in tam odsevati moč Avstro-Ogrske monarhije. Ostala je le Ruska kapelica, ki so jo zgradili ruski vojni ujetniki. Ta se je obdržala vseh sto let do danes, ko pooseblja simbol človeštva in miru, rojenega na ruševinah vojne.
Skozi desetletja se je jasa okoli kapelice zarasla, nad njo pa so naredila streho visoka drevesa. Spomin na ruske vojake se je močno okrepil leta 1996, ko so zadnjo julijsko nedeljo kapelico obiskali predstavniki ruske pravoslavne cerkve iz Moskve.
Sobotno popoldne 29. julija si torej lahko popestrite z družinsko komedijo Zakleta bajta, prvo avgustovsko torkovo popoldne pa z zgodovinskim dokumentarnim filmom Ruska kapelica, elegija pod Vršičem. Filma sta opremljena z zvočnim opisoma za slepe in slabovidne.
V. R.
