Poslanci in poslanke so z 89 glasovi za in nobenim proti pred dnevi sprejeli zakon, ki rešuje problematiko dodatkov za nego slepih in slabovidnih otrok. Zakon prav tako rešuje problematiko dodatkov za nego otrok z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, ki so po polnoletnosti nadaljevali izobraževanje v posebnem programu.
Zakon o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka ureja pravico do tega izplačila, opredeljuje pa tudi povrnitev stroškov pravdnega in izvršilnega postopka, ki jih je upravičenec imel pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti države zaradi neizplačanega dodatka. Upravičencu lahko po sprejetem zakonu izplačajo neizplačani dodatek za nego otroka, če je kadar koli v obdobju med januarjem 2003 in decembrom 2016 v skladu z zakonom o družinskih prejemkih izpolnjeval pogoje za dodatek za nego otroka in ga ni prejel, otrok pa je bodisi dobival dodatek za pomoč in postrežbo bodisi je bil vključen v posebni program vzgoje in izobraževanja do 26. leta starosti. Upravičencu za vsak mesec pripada dodatek v višini 102,40 oziroma za otroke s težko motnjo dodatek v višini 204,80 evra, zamudne obresti za neizplačani dodatek pa mu ne pripadajo. Po zakonu mu bodo povrnili tudi stroške pravdnega in izvršilnega postopka, povezane z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti države zaradi neizplačanega dodatka za nego otroka, ki jih je državi in centru za socialno delo povrnil po pravnomočni sodni odločbi. V postopku za izplačilo neizplačanega dodatka bo na upravičenčevo zahtevo odločil pristojni center za socialno delo na podlagi mnenja zdravniške komisije. Upravičenec lahko vlogo vloži v enem letu od uveljavitve zakona.
12 let prikrajšani za okoli 200 evrov mesečno
Spomnimo. Staršislepihin slabovidnih otrok so se morali vse od leta 2003, ko je bil sprejet takratni pokojninski zakon, odločiti med dvema dodatkoma, in sicer med dodatkom za pomoč in postrežbo po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter dodatkom za nego otroka po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke.Tako so bili njihovi otroci kar 12 let prikrajšani za enega od dodatkov, šlo je za okoli 200 evrov mesečno, ker naj bi se po tolmačenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) dodatka med seboj izključevala. Prelomna je bila sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani iz leta 2012, ki kaže na to, da je ministrstvo zakonodajo nepravilno tolmačilo in starše očitno opeharilo za več deset tisoč evrov. Starši so po tej sodbi pričakovali, da jim bo država stopila nasproti in popravila krivico, a to se ni zgodilo. Mnogi so zato ubrali sodno pot, a neuspešno. Še več: ker je sodišče razsojalo v prid državi, se je za marsikoga sodna pot končala z več tisoč evri dolga za sodne stroške ter izvršbami, saj denarja za sodne stroške niso imeli. Stiska je postajala za mnoge vse hujša, zato so se pred slabim letom odločili za protest pred državnim zborom. Že kakšen dan kasneje jih je sprejela ministrica za delo, nato pa je prišlo do prvega konkretnega premika v njihovo korist. Sestala se je parlamentarna komisija za človekove pravice in sprejela sklep, da jim je treba v štirih mesecih povrniti ves denar. Kar se sicer ni zgodilo. Zdaj jim bo država končno povrnila denar, ki jim pripada, vendar pa zamudnih obresti za neizplačani dodatek ne bodo dobili.
Za dodatek za nego prikrajšani tudi otroci z motnjo v duševnem razvoju
Težave z dodatkom za nego pri otrocih z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, ki so po polnoletnosti nadaljevali izobraževanje v posebnem programu, pa so nastale zaradi stališča ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. V skladu z njim so polnoletni otroci lahko nadaljevali šolanje v posebnem programu do največ 26. leta starosti, vendar niso obdržali statusa učenca. Status učenca pa je pogoj za dodatek za nego. Po spremembah stališča v letu 2015 so lahko ohranili status učenca, so v predstavitvi predloga zakona v DZ povedali predstavniki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
V.P.