V Sloveniji živi z depresivnimi motnjami po podatkih Eurostata približno 85 tisoč ljudi. Depresija pri velikem deležu bolnikov pogosto povzroči začarani krog, v katerem nihajo med vzponi in padci. To velja predvsem za tiste, ki na zdravljenje niso odzivni in jim predpisujejo vedno nova zdravila. Najbolj žalostne zgodbe piše v življenju delovno aktivnega prebivalstva, ki jih depresija obremeni v obdobju, ko se od njih pričakuje največ. Prav zato bo svetovni dan ozaveščanja o duševnem zdravju, ki je 10. oktobra, letos v znamenju duševnega zdravja na delovnem mestu, so poudarili na konferenci z naslovom Depresija – katero generacijo najbolj ogroža?
O depresiji in njenem zdravljenju so govorili trije strokovnjaki: dr. Jurij Bon z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, dr. Anja Plemenitaš Ilješ z Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor in predsednik Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara Slovenija Bogdan Dobnik.
Duševne motnje so velik javnozdravstveni problem sodobne družbe. Zdravstveno breme duševnih motenj in samomora je večje celo od bremena sladkorne bolezni ali bolezni dihal. Po oceni Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angl. Organisation for Economic Co-operation and Development, OECD) v Sloveniji zaradi duševnih motenj izgubimo nekaj več kot 4 % BDP.
Pogoste duševne motnje so med prebivalci Slovenije razširjene nekoliko manj kot v večini drugih primerljivih evropskih držav. Depresivna motnja se po podatkih raziskave, ki jo je leta 2019 opravil NIJZ, pojavlja pri 3,5 odstotka prebivalcev. V evropskih državah je za depresijo obolelih 5 odstotkov ljudi. Podobno pogoste so še anksiozne motnje, preostale duševne motnje pa so manj razširjene.
Dr. Dobnik je povedal, da spada depresija skupaj z anksioznimi motnjami med najpogostejše vzroke motenj na delovnem mestu. Gre za depresivne epizode, ki se pojavljajo občasno ali pa se ponavljajo pogosteje in lahko trajajo od nekaj mesecev do nekaj let. Pri globlji depresiji oseba obleži, zapre se vase, nima socialnih stikov. Depresija se lahko stopnjuje do samomorilnih misli.
Bogdan Dobnik je poudaril težave ljudi z duševnimi motnjami: nekateri nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, nimajo službe, so osamljeni in socialno izolirani. Veliko ljudi z duševnimi motnjami je invalidsko upokojenih.
Stres lahko vodi v depresijo
Dr. Anja Plemenitaš Ilješ je poudarila problem stresa, ki lahko vodi v razvoj depresije ali druge duševne motnje. Pritiski na delovnem mestu, delo v turnusih, ob koncih tedna in praznikih, skrb za onemogle starše, naporno starševstvo in težave z otroki, izguba bližnjih, izguba službe, strah pred prihodnostjo – vse to povzroča stres, ki vodi v izgorelost in depresijo.
Depresija je sicer pogostejša pri starejših, povečuje se pri mladostnikih, veliko breme pa je tudi za najaktivnejše prebivalstvo. Tudi podatki o koriščenju bolniškega staleža kažejo, da so težave v duševnem zdravju pri delovno aktivni populaciji v Sloveniji pogoste. Leta 2019 je bilo zaradi duševnih in vedenjskih motenj izgubljenih 1.183.210 delovnih dni, kar je za 58 % odstotkov več kot leta 2015. Povprečno trajanje ene odsotnosti zaradi duševne in vedenjske motnje je po podatkih NIJZ-ja leta 2023 znašalo skoraj 55 dni.
Povečuje se uporaba antidepresivov
Povečuje se število izdanih receptov za antidepresive. Dr. Bon je povedal, da zadnja leta pri zdravljenju depresije velja usmeritev, da se predpisovanje pomirjeval zmanjšuje in se predpisujejo antidepresivi. Ti sicer učinkujejo počasneje, so pa varnejši glede odvisnosti. Verjetno se je tudi zato količina antidepresivov statistično povečala.
Pomoč pri preprečevanju depresije
Skupno sporočilo vseh treh govorcev je, da je nujno, da posameznik čim hitreje poišče pomoč, ko začuti znake depresije ali anksioznosti. Pomoč v Sloveniji lahko poišče na različnih ravneh – od zdravnikov do različnih društev. Predvsem pa je pomembno, da tisti, ki se znajde v primežu depresije, ve, da v stiski ni sam.