Vsoboto, 31. marca 2018, vas ob 18. uri na 2. programu TV Slovenija vabimo k ogledu dokumentarnega filma Dva vodika, en kisik. Scenarij za dokumentarec je napisala Maja D. Bahar, ki je z Markom Kočevarjem poskrbela tudi za režijo. Zvočni opis za slepe in slabovidne pa je pripravila Maja Šumej.
Dokumentarec Dva vodika, en kisik vodo obravnava z različnih zornih kotov in postavlja vprašanja, na katera bomo kot družba prisiljeni kmalu poiskati rešitve in odgovore. Eno od temeljnih vprašanj dokumentarnega filma Dva vodika, en kisik je tudi to, kako podnebne spremembe vplivajo na vodni krog in ali so aktualni begunski eksodusi res samo posledica državljanskih vojn ali moramo vzroke iskati tudi v ekstremnih vremenskih vzorcih, ki so posledica podnebnih razmer. Film poudarja tudi, da je voda hrana, česar se zavedajo multinacionalke – vodni viri so strateška surovina in modro zlato 21. stoletja. V filmu vidimo domače in tuje strokovnjake, ki so dejavni na področjih od biologije, klimatologije in arheologije ter okoljske ekonomije pa vse do umetnostne zgodovine. Protagonist filma Dva vodika, en kisik je jamski potapljač in večkrat nagrajeni podvodni snemalec Ciril Mlinar - Cic.
Pogovarjali smo se s scenaristko in sorežiserko Majo D. Bahar. Je voda res nekaj tako preprostega kot formula dva vodika, en kisik?
Čeprav vsi poznamo kemijsko formulo H2O in se nam lahko s tega vidika zdi preprosta, je vse prej kot zgolj formula. Je življenje, brez vode ne bi obstajal noben ekosistem na Zemlji. Odkar sem se začela bolj poglobljeno ukvarjati s to edinstveno, neprecenljivo snovjo, se vsak dan sproti zavedam, da Zemljani resnično packamo naš modri planet. Včasih se zalotim, da prav razmišljam, da lahko zgolj v enem vikendu »pridelamo« celo vrečo plastike. In to je res strašljivo, če te vrečke neskončno multipliciramo, in to hkrati po vsem svetu ...
Kateri tematski tokovi se stekajo v vašem dokumentarnem filmu o vodi?
Osrednji motiv je vodni krog. Vse, kar spustimo v odtok in gre naprej v kanalizacijski sistem, se nam prej ali slej vrne v kozarec. Voda kroži in vseh nevarnih kemičnih snovi, ki učinkujejo kot hormonski motilci, ne morejo očistiti čistine naprave. Vrnejo se v vodo, ki jo pijemo. Dva vodika, en kisik je dokumentarni film, ki vodo obravnava z različnih vidikov, tudi denimo, kako podnebne spremembe vplivajo na vodni krog. Šele ko nas prizadene katastrofalna vodna ujma, se za hip zamislimo, da se nam narava maščuje za naše mačehovsko ravnanje. Je »sirski eksodus« res samo posledica državljanske vojne ali moramo vzroke iskati tudi v ekstremnih vremenskih vzorcih, ki so posledica podnebnih razmer? Ko je ogrožena človekova eksistenca zaradi hudega pomanjkanja vode, je človek dovzetnejši za razna napačna politična in verska gibanja.
Kdo so pripovedovalci teh tokov in kakšno je njihovo sporočilo?
Protagonist filma je jamski potapljač in podvodni snemalec Ciril Mlinar - Cic, večkrat nagrajeni avtor, ki v besedi in sliki opozarja na pestro biotsko raznovrstnost slovenskega jamskega življenja in na njegovo ogroženost zaradi človekovega vpliva. Poleg njega svoja mnenja izražajo slovenski in tuji strokovnjaki z različnih področij, biologije, klimatologije, arheologije, umetnostne zgodovine in okoljske ekonomije. Sporočilo je eno: voda je sinonim za življenje. Če parafraziram enega od sogovornikov v dokumentarcu, dr. Mihaela J. Tomana, je človek tisti, ki je odgovoren za vodne vire in ki lahko z gospodarjenjem in upravljanjem narave stori marsikaj, najbolj uničujoče stvari. Ob tem je spomnil na katastrofalni primer Aralskega jezera. Četrto največje jezero na svetu smo izsušili in ga iz velikosti treh Slovenij skrčili na površino 1/3 Slovenije. Ne zavedamo se meje, do katere še lahko gremo. Z naravo lahko samo sobivamo, sploh pa vode ne bomo mogli nikoli ukrotiti.
Voda je naravni vir, ki ga je po nekod na pretek, spet drugod ga primanjkuje. Pravijo ji tudi modro zlato 21. stoletja. Zakaj?
Voda je hrana, česar se zavedajo številne multinacionalke, ki vedo, da so vodni viri strateška surovina in zato ji lahko rečemo modro zlato 21. stoletja. Pomislimo samo na strašljiv podatek, da se bo leta 2030 s pomanjkanjem pitne vode spopadalo kar štiri milijarde ljudi. Za marsikaterega zemljana je torej že danes največji problem prav pitna voda.
Pogosto ponavljamo stavek »voda je vir življenja«, a navadni ljudje se tega ne zavedamo dovolj. V filmu pa nasprotno nakazujete, da se tega dejstva izjemno dobro zavedajo multinacionalke. V čem je grožnja njihovega prilaščanja vodnih virov?
Marsikje voda presega ceno nafte. Če govorimo o ustekleničeni vodi, poglejte, kakšni dobički se tukaj kujejo. Na vodo vse bolj gledamo kot na tržno blago. Eden od strokovnjakov iz Nizozemske, dr. Hoekstra, pove, kako se velika podjetja že zavedajo, da bo voda v prihodnjem stoletju zelo redka dobrina. Zato kupujejo zemljišča, da bi si zagotovila dostop do nje. Ne kupujejo torej vode, ampak zemljišča v drugih državah in si s tem pridobijo dostop do vode. Tako dobijo imajo nadzor nad pomembnimi vodnimi viri.
Voda je v vsem in nosi s seboj odtis celotnega človeštva in vsakega posameznika, na kar s številnimi podatki kažete tudi v dokumentarcu. Kateri podatki o našem vodnem odtisu so na vas napravili največji vtis?
Zagotovo me je najbolj presenetil podatek, da v Evropi vsak povprečno porabi okrog 4000 litrov nevidne vode na dan. Kaj to pomeni? To pomeni vso vodo, ki se porabi za proizvodnjo nekega izdelka, vključno s transportom do supermarketov. Izjemno me je presenetilo, da v gospodinjstvu ustvarimo le 1 % vodnega odtisa, preostalih 99 % pa je v izdelkih, ki jih kupujemo v trgovinah. Naj navedem primer ali dva: za 1 kg govedine porabimo okrog 15 500 litrov nevidne vode, za avtomobil srednjega razreda pa okrog 400 000 litrov nevidne vode. Ko bereš te statistike, se ti kar v glavi zavrti. Zdaj še pogosteje ugašam luči. Energetika je neverjeten porabnik vode.
S čim pa najbolj ogrožamo čisto, pitno vodo?
s svojim načinom življenja, potrošništvom ogrožamo pitno vodo. Smo potratni, na veliko kupujemo raznovrstne izdelke, ki jih sploh ne potrebujemo. Koliko hrane zavržemo in za to hrano stojijo tisoči litrov! Strokovnjaki ocenjujejo, da povprečna družina zavrže 300 kg hrane na leto. Predstavljate si, koliko tisoč litrov »zavržene« vode to pomeni.
Kako bi morali spremeniti naše ravnanje – kot posamezniki, kot družba –, da bi si zagotovili prihodnost s čisto, pitno vodo, dostopno vsem?
Če bomo manj potrošniško usmerjeni, bomo že veliko naredili za vodo. Predvsem pa je ogromen problem plastika, tudi mikroplastika, ki zastruplja vsa vodna okolja. In prav ta mikroplastika je izjemno škodljiva za naše zdravje. In spet smo pri eni od tem, ki jih obravnavamo v dokumentarcu … hormonski motilci oziroma, pravilneje, motilci endokrinega sistema. V zadnjih letih smo v vodna okolja izpustili že okoli 90.000 nevarnih snovi. Farmacevtska industrija je eden od virov teh snovi, kmetijstvo, črne deponije itd. Velik problem pri teh snoveh pa je to, da tudi če čistimo odpadne vode v čistilnih napravah, se te snovi ne očistijo, ampak preprosto potujejo z očiščeno vodo naprej v okolje.
Za konec pa še nekaj o nastajanju samega dokumentarca: kako je potekalo snemanje in kakšni so odzivi gledalcev? Dokumentarec smo snemali v vseh letnih časih. Vodo smo želeli ujeti v vseh agregatnih stanjih in pojavnosti. Odšli smo tudi na Nizozemsko, saj so tam strokovnjaki, ki imajo res izjemno znanje o upravljanju vode. Njihovi protipoplavni projekti so res prava znanstvena fantastika. Poleg tega pa obvladujejo to, kar je pri nas velikokrat težava: človeški faktor. Njim je uspelo prepričati ljudi, da zapustijo svoje domove, da bo lahko imela reka prostor. Razumejo, da voda potrebuje prostor že zato, da ohranijo svoje domove »suhe«.
Vabljeni k ogledu dokumentarnega filma Dva vodika, en kisik, ki širi zavedanje o pomembnosti vode za naše življenje in preživetje našega planeta. V soboto, 31. marca, ob 18. uri na 2. programu TV Slovenija. Z zvočnim opisom za slepe in slabovidne. x
Veronika Rot
