S spremembami zakona o invalidskih organizacijah, ki jih je DZ na predlog vlade obravnaval po skrajšanem postopku, želi vlada izpolniti mednarodne zaveze Slovenije v skladu s konvencijo o pravicah invalidov. Konvencija namreč določa, da se države pogodbenice pri pripravi in izvajanju zakonodaje ter pri drugih postopkih odločanja temeljito posvetujejo z invalidi in jih dejavno vključujejo prek njihovih reprezentativnih organizacij, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan.
Predlog zakona po njegovih besedah ureja tudi način sofinanciranja nalog, ki se nanašajo na izpolnjevanje mednarodnih in zakonsko določenih obveznosti, in sicer se sredstva za njihovo izvajanje zagotovijo v proračunu države. Sofinanciranje ni avtomatično ali pavšalno, temveč se pogodba o sofinanciranju sklene med ministrstvom, pristojnim za invalidsko varstvo, in med nacionalnim svetom, je navedel. Pojasnil je še, da bodo sogovorniki vedno vse invalidske organizacije ne glede na članstvo v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), pri čemer bodo reprezentativne organizacije na določenih področjih zaradi svojih specifičnih znanj in izkušenj ključni sogovornik.
V koalicijskih poslanskih skupinah so zakonsko spremembo podprli. Po besedah Andreje Živic (Svoboda) spremembe predstavljajo pomemben korak k izboljšanju položaja invalidskih organizacij in njihovih članov. Po besedah Soniboja Knežaka (SD) bodo s spremembami omogočili, da bo NSIOS še naprej izpolnjeval svoje poslanstvo, saj da invalidi potrebujejo takšno krovno organizacijo, ki bo zastopala njihove interese in pravice na državni ravni.
Milan Jakopovič (Levica) pa je izpostavil vlogo NSIOS, da zastopa skupne interese vseh invalidskih organizacij. V Levici po njegovih besedah pričakujejo "preseganje morebitnih nesoglasij med invalidskimi organizacijami ter oblikovanje skupnih stališč, vključujoč tudi invalidske organizacije, ki zaradi takih ali drugačnih razlogov niso članice NSIOS".
V opozicijskih SDS in NSi pa zakonskih sprememb niso podprli. Karmen Furman (SDS) in Aleksander Reberšek (NSi) sta ob tem izpostavila tudi pomisleke nekaterih organizacij o tem, da zakonska sprememba ne prinaša rešitev, ampak odpira vprašanje primernosti NSIOS in vprašanje enakosti invalidskih organizacij.
Z 58 glasovi za in nobenim proti je DZ izglasoval tudi dopolnitve zakona o izenačevanju možnosti invalidov.
Z dopolnitvami zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki jih je prav tako predlagala vlada za obravnavo po skrajšanem postopku, pa želijo razširiti možnost izbire med izvajalci programov za vključevanje invalidov v družbo tudi na izvajalce, ki niso invalidske organizacije, vendar pa že zdaj izvajajo različne oblike storitev, programov ali projektov za invalide. Tako naj bi predlog popestril in razširil programe, projekte in storitve. Hkrati pričakujejo, da bo dostopnost do programov in projektov boljša. Ti programi ali projekti naj bi se financirali iz evropskih sredstev, če bodo zagotovljena.
V koalicijskih poslanskih skupinah so predlagane dopolnitve podprli, saj verjamejo, da bo raznolikost novih programov prispevala k večji vključenosti invalidov v družbo in k boljšemu uresničevanju njihovih pravic. Prav tako so rešitve podprli tudi v NSi, kjer poudarjajo pomen vključevanja invalidov v družbo. V poslanski skupini SDS pa so v stališču napovedali, da zakonskemu predlogu ne bodo nasprotovali.