Poslanke in poslanci so drugo obravnavo predloga novele zakona o igrah na srečo opravili v začetku februarja, ko je Maja Hostnik Kališek s finančnega ministrstva med njenimi poglavitnimi cilji poudarila nadgradnjo pravnega okvira in nadzora nad prirejanjem iger na srečo, povečanje varstva potrošnikov in vpliv na boj proti goljufijam in pranju denarja.
V opoziciji menijo ravno obratno. Bojijo se, da bo povečana ponudba vplivala na dvig denarnih skladov za dobitke in stavne kvote, kar bo posledično zmanjšalo osnovo za plačevanje davkov in koncesijske dajatve. To pa pomeni manj denarja za Fundacijo za šport in sestrsko Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki so jima koncesijske dajatve iz iger na srečo praktično edini vir prihodkov.
Odbor DZ-ja za finance je januarja v zakonsko besedilo zapisal, da se bo morebiten izpad sredstev za obe fundaciji nadomestil iz državnega proračuna, kar pa so poslanci februarja na plenarni seji črtali. Koalicijske poslanske skupine prihajajo na sejo z dopolnilom za ponovno vrnitev te določbe v zakonsko besedilo in o tem bo tudi edino dopustna razprava.
Glasovanja o predlogu danes še ne bo, DZ ga bo opravil v sredo, 23. marca. Po predlogu vlade bi moral DZ o zakonu o igrah na srečo sicer glasovati že na prejšnji seji, a je večina navzočih temu nasprotovala.
Na negativne posledice predlaganih sprememb zakona o igrah na srečo opozorila tudi Slovenska škofovska konferenca in Slovenska karitas
Kot sta organizaciji izpostavili v sporočilu za javnost, so za razvoj zasvojenosti posebej nevarne igre na srečo z možnostjo takojšnjega dobitka, kot so športne stave, rulete, igre s kartami in kockami, igralni avtomati ter spletne igre.
Večina evropskih držav je do iger na srečo zadržana in jih ne spodbuja, temveč strogo nadzoruje in omejuje, so zapisali. Trdijo, da je Slovenija do sedaj z monopolno ureditvijo smiselno omejevala prirejanje klasičnih iger na srečo, žal pa je s širitvijo števila igralnih salonov že v letu 2003 zelo liberalizirala to področje.
Sprememba zakona o igrah na srečo poleg sedanjih dveh predvideva še tri nove prireditelje iger. Po njihovih navedbah bodo to najverjetneje veliki tuji prireditelji. Ti želijo širiti svoj trg in z velikimi dobitki ter oglaševanjem pridobivati nove igralce, ali premeščati igralce od bolj varnega igranja loterijskih iger na bolj tvegane oblike igranja.
Opozarjajo še, da je pri širjenju iger na srečo v ospredju predvsem ekonomski potencial, spregledane pa so škodljive družbene in etične posledice. Tako zakon ne predvideva dodatnih finančnih posledic zaradi bankrotov posameznikov in njihovih družin, razvez, samomorov, povečanih stroškov zaradi preganjanja kriminala, sojenja, varovanja premoženja, zdravljenja odvisnikov in njihovih svojcev ter drugih posledic.
Po podatkih Slovenske karitas je v programe za odvajanje od odvisnosti z igrami na srečo vključenih več kot 10 odstotkov uporabnikov. Kot navajajo v izjavi, igre na srečo sodijo med dejavnike, ki spreminjajo miselnost in ustvarjajo okolje, v katerem se mladi navajajo na drugačen pogled na vrednost dela, študija in osebnega razvoja. Dodajajo še, da niso samo nov način zabave, ampak nov način razmišljanja, kako s pomočjo sreče priti do denarja in moči.
V sporočilu so izpostavili tudi neetičnost prirediteljev iger, saj ti dobičke kujejo na račun zasvojenih igralcev, ki jih medicina prišteva med klasične bolnike. Zato pred napovedanimi spremembami pozivajo k široki javni razpravi in izvajanju interdisciplinarnih raziskav, ki bodo poleg ekonomskih dobičkov preučevale tudi etične, vzgojne in socialno škodljive stranske pojave.
Pozivajo, da se nad tem področjem vzpostavi bolj učinkovit nadzor in začne izvrševanje jasne omejevalne politike prirejanja iger. Predlagajo tudi, da se v čim večji meri zagotovi namenjanje dobičkov prirediteljev za družbeno koristne dejavnosti. Odgovorne še pozivajo k razmisleku o smiselnosti in razumnosti spodbujanja širjenja iger na srečo in k vzpostavitvi učinkovitih preventivnih programov za tovrstne oblike zasvojenosti.