Strategija, sprejeta marca 2021, je bila zasnovana za spodbujanje enakih pravic in priložnosti za osebe z invalidnostjo po vsej Evropi. Ker je bilo od sedmih osrednjih pobud šest že izvedenih, nadaljnji ukrepi po letu 2025 pa še niso določeni, poslanci in invalidske organizacije pozivajo Komisijo, naj v drugi fazi zapolni ključne vrzeli.
Prva polovica izvajanja strategije se je osredotočala na dostopnost, samostojno življenje, zaposlovanje in enakopravno sodelovanje. Med pomembnimi dosežki so ustanovitev Platforme za invalide, uvedba Evropske invalidske kartice ter Evropski center virov za dostopnost AccessibleEU. Kljub temu se Komisija srečuje z naraščajočo kritiko zaradi vztrajajočih ovir, kot so socialna izključenost, nedostopna infrastruktura ter revščina med invalidi. Ker se Evropa spoprijema z novimi demografskimi izzivi, ostaja varstvo pravic 87 milijonov njenih državljank in državljanov z invalidnostjo ključen preizkus zavezanosti Unije k enakosti in vključenosti.
Smernice za spodbujanje samostojnega življenja oseb z invalidnostjo
Novembra 2024 je Evropska komisija objavila celovite smernice za spodbujanje samostojnega življenja oseb z invalidnostjo, pri čemer je poudarila prehod z institucionalne oskrbe na storitve v skupnosti. Ta pobuda je skladna s Strategijo o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 in podpira obveznosti iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov.
Smernice prinašajo praktična priporočila državam članicam o izkoriščanju sredstev EU za gradnjo dostopnih stanovanj, razvoj storitev podpornih služb v skupnosti in prilagojenih rešitev oskrbe, ki osebam z invalidnostjo omogočajo samostojno življenje in polno vključevanje v družbo.
Smernice postavljajo v ospredje ključne usmeritve politik, denimo oblikovanje vključujočih stanovanjskih rešitev in sprejemanje pristopov za oskrbo in podporo, osredinjenih na posameznika. Poudarjajo pomen samostojnega življenja kot človekove pravice, ki zahteva, da imajo posamezniki svobodo izbire glede kraja in načina življenja, ob tem pa dostop do osebne asistence in drugih prilagojenih skupnostnih storitev. Pristop vključuje tudi odpravljanje ovir za vključenost, zagotavljanje dostopnosti splošnih javnih storitev ter spodbujanje rabe pripomočkov in prilagojene infrastrukture za raznolike potrebe.
Sredstva EU, med njimi Evropski socialni sklad plus (ESF+), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in druga, so ključnega pomena za podporo prizadevanjem držav članic pri tem prehodu. Ta sredstva omogočajo reforme na področju stanovanjske politike, zaposlovanja in izobraževanja za krepitev vključevanja v skupnost, hkrati pa zagotavljajo skladnost s standardi Konvencije. S temi ukrepi želi Komisija opolnomočiti osebe z invalidnostjo, jim omogočiti polno udeležbo v vseh vidikih življenja ter spodbujati enakost in nediskriminacijo v celotni Evropski uniji.
Novi izzivi in pozivi parlamenta k ukrepanju
"Strategija je postavila temelje za napredek, vendar ostajajo strukturne neenakosti zakoreninjene," je na plenarnem zasedanju 19. decembra 2024 v Strasbourgu dejala Hadja Lahbib, nova evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje.
Med plenarno razpravo je 47 poslank in poslancev Evropskega parlamenta poudarilo nujnost reševanja ključnih izzivov, s katerimi se srečujejo osebe z invalidnostjo, med drugim na področjih zaposlovanja, stanovanjske politike, zdravstvenega varstva in nasilja. Madžarski poslanec Pál Szekeres je poudaril pomen zaposlovanja za krepitev neodvisnosti, medtem ko so drugi pozvali k zavezujočim ukrepom za uveljavljanje pravic pri zaposlovanju. Nemška poslanka Katrin Langensiepen je kritizirala vztrajajoče institucionalne prakse in pozvala k uporabi sredstev EU za rešitve na področju stanovanja v skupnosti. Opozorili so tudi na neustrezne možnosti dostopa do zdravstvenega varstva, zlasti zobozdravstvene oskrbe, hkrati pa je portugalska poslanka Catarina Martins obsodila nadaljnjo prakso prisilne sterilizacije žensk z invalidnostjo na Portugalskem.
Poslanke in poslanci so predlagali več rešitev za napredek na področju pravic oseb z invalidnostjo, med drugim pobude Komisiji za pripravo osrednjih projektov, osredotočenih na samozagovorništvo, vključujoče športne aktivnosti in izboljšane okvire socialnih služb. Pozvali so tudi k večjemu obsegu financiranja programov za samostojno življenje in zaposlovanje ter k vzpostavitvi evropske agencije za vprašanja invalidnosti, ki bi usklajevala ukrepe v državah članicah. V odzivu je komisarka Lahbib znova potrdila zavezanost Komisije pravicam oseb z invalidnostjo, napovedala raziskavo o zaposlovanju v zaščitenih okoljih, napovedala spremljanje izvajanja Evropskega akta o dostopnosti ter izvedbo vmesnega pregleda Strategija o pravicah invalidov, ki bo usmerjal njeno drugo fazo.
Vizija EDF za vodilne pobude in prednostne ukrepe EU v naslednjih petih letih
Evropski forum za invalide (EDF) je v svojem stališču o Strategiji EU o pravicah invalidov za obdobje 2025–2030 predstavil obsežen načrt za nadaljnji razvoj pravic oseb z invalidnostjo. Na podlagi napredka Strategije 2021–2030 EDF poudarja potrebo po ambicioznih pobudah za zapolnitev vrzeli in izpolnitev zavez v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov.
Med ključnimi predlogi so ustanovitev Evropske agencije za dostopnost za usklajevanje zakonodaje o dostopnosti ter uvedba ukrepov za zagotavljanje cenovno dostopnejših in lažje dosegljivih pripomočkov. EDF se zavzema tudi za posodobljene predpise, ki bi zagotavljali vključujoče prometne sisteme, ter poudarja pomen prehoda posameznikov iz institucionalne oskrbe k samostojnemu življenju z zmožnostjo bivanja v skupnosti in dostopnimi stanovanjskimi pobudami.
Zaposlovanje in gospodarska vključenost sta v središču predlogov EDF, med drugim z jamstvom za zaposlovanje in veščine za osebe z invalidnostjo, ki bi prispevalo k vključevanju oseb z invalidnostjo na trg dela in spodbujalo podjetništvo. EDF tudi poziva k strožji zaščiti pred diskriminacijo, denimo kriminalizaciji prisilne sterilizacije in priznanju znakovnih jezikov kot enakovrednih govorjenim jezikom.
Na globalni ravni se EDF zavzema za načrt ukrepov za osebe z invalidnostjo v zunanjih dejavnostih EU, ki bi spodbujal vključevanje oseb z invalidnostjo v mednarodno sodelovanje, humanitarne dejavnosti in strategije za boj proti podnebnim spremembam. Predlogi vključujejo zagotavljanje vključujoče obnove v Ukrajini in vključevanje pravic oseb z invalidnostjo v politike EU glede podnebja in migracij.
Za izboljšanje upravljanja in odgovornosti EDF spodbuja EU k okrepitvi nadzornih mehanizmov, na primer Platforme za invalide, ter k večji dostopnosti zaposlitev v institucijah EU. Prav tako opozarja na pomen vključevanja pravic oseb z invalidnostjo v druge strategije EU, vključno s strategijo za enakost spolov, zelenim dogovorom in digitalno strategijo, da bi zagotovili resnično vključujočo Evropo. Z navedenimi ukrepi želi EDF opolnomočiti osebe z invalidnostjo, jim zagotoviti enake možnosti, avtonomijo in smiselno sodelovanje na vseh področjih življenja.
Pogled v prihodnost
Čeprav je bilo v fazi 2021–2025 doseženih več temeljnih ciljev, se deležniki strinjajo, da bo uspeh Strategije o pravicah invalidov odvisen od njene sposobnosti prilagajanja in širitve v prihodnjih letih. Invalidske organizacije, med njimi Evropski forum za invalide in Združenje Autism-Europe, si še naprej prizadevajo za obsežno financiranje in reforme politik.
Ker se še letos pričakuje posodobljen akcijski načrt, se pred Komisijo poraja vse večje pričakovanje, da bo odpravila pomanjkljivosti na področjih dostopnosti, zaposlovanja in vključenosti ter s tem zagotovila, da bo zaveza EU k enakosti tudi dejansko uresničena.