Prvi preizkus novele Zakona o volitvah v državni zbor bodo že volitve v Evropski parlament, ki bodo 9. junija letos. Državni zbor je januarja sprejel novelo zakona o volitvah v DZ, ki odpravlja omejitev tako aktivne kot pasivne volilne pravice osebam, ki so zaradi intelektualnih in psihosocialnih ovir postavljene pod skrbništvo. Teh je bilo v februarju letos 4.026.
Na okrogli mizi so sogovorniki izpostavili predvsem pomen udejanjanja sprejetih zakonskih sprememb. "Kljub temu, da je Slovenija naredila pomembne korake k zagotavljanju pravic osebam z invalidnostjo, ostajajo izzivi," je poudarila profesorica prava na Evropski pravni fakulteti in odvetnica dr. Sara Ahlin Doljak. Po njenih besedah je treba slišati, videti in prisluhniti osebam z invalidnostjo, kako one vidijo pristop do volitev, ter jih vključiti v implementacijo zakonodaje v prakso. Samo te osebe namreč natančno vedo, kaj in kako zmorejo. "Ko mene prvič srečajo, mislijo, da ker ne govorim, tudi ne slišim in mogoče tudi ne razumem. Včasih se zabavam ob tem, velikokrat pa se počutim nebogljena, neslišana," je pojasnila. Po njenem prepričanju je ključno zagotoviti okolje in postopek, da lahko osebe z invalidnostjo glasujejo samostojno in zaupno. Napovedala je, da bo tudi sama nastopila na prihajajočih evropskih volitvah, in sicer na listi SLS.
Nevladniki so odigrali ključno vlogo pri sprejemanju sprememb zakonodaje o volilni pravici
Po mnenju direktorja Zveze Sonček Iztoka Suhadolnika je bil skrajni čas, da se na zakonski ravni izenačijo volilne pravice za vse. "To še ne pomeni, da jih bodo tudi morali udejanjiti, to bodo naredili, če bodo hoteli, ampak pravica mora biti zagotovljena vsem," je poudaril. Ob tem je pojasnil, da se ljudje na volitvah odločajo glede na različne kriterije, da pa je vsaka odločitev legitimna in pravilna. Dejal je še, da do te spremembe volilne zakonodaje ne bi prišlo brez nevladnikov: "Nevladniki smo tu zato, da nastavljamo ogledalo družbi in opozarjamo državo na napake."
Predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) in Sveta za invalide RS Mateja Toman je prav tako ocenila, da gre pri spremembi zakonodaje za zelo pomemben korak. Pozitiven učinek tega koraka vidi tudi v tem, da se o tej temi v družbi govori, da tudi tisti, ki nimajo osebne izkušnje z invalidnostjo, spoznajo to težavo in razloge, zakaj je pomembno, da imamo vsi enake pravice.
Če bo ta pravica udejanjena v praksi, pa bo po besedah ravnatelja Centra Janeza Levca Ljubljana dr. Mateja Rovška povzročila tudi druge procese za zmanjšanje diskriminacije, denimo več vključevanja otrok z motnjami v duševnem razvoju v redne osnovne šole in več delovnih mest v rednih delovnih okoljih.
Pravice na papirju niso dovolj, treba bo zagotoviti dostopnost volišč za vse
Po mnenju Mateje Toman je izjemno pomembno, da bodo volišča res dostopna ne le gibalno oviranim, ampak tudi tistim z različnimi senzornimi ovirami oziroma tistim, ki potrebujejo informacije v prilagojeni obliki. Opozorila je, da morajo biti člani v komisijah na voliščih usposobljeni za pravilno vodenje postopkov in morajo vedeti, zakaj je denimo nekdo prišel na volišče z asistentom in bo glasoval na nekoliko drugačen način.
Boštjan Vernik Šetinc iz urada zagovornika načela enakosti pa je dodal, da so poleg poziva v zvezi z volilno pravico pristojne pozvali tudi k prenovi volilnih postopkov, da bodo ti dostopni in razumljivi. Pojasnil je, da vprašanje dostopnosti volilnih postopkov pri zagovorniku zelo
proučujejo, pri čemer podrobnosti še ni razkril.
Tatjana Knapp iz Zavoda Risa je poudarila velik pomen dostopnosti informacij o strankarskih programih pred volitvami, kar pomeni, da bi morali biti pripravljeni v lahkem branju. Irena Vovk Terčič iz Zveze Sonček pa je opozorila, da je zdaj na potezi država, ki bi na tem področju morala narediti več, ne pa da svoje naloge prelaga na nevladne organizacije.
Pomen volilne pravice za osebe, ki jim je bila do nedavnega odvzeta
Svojo zgodbo je predstavil Domen Rudl, ki so mu sprva "po pomoti dali volilno pravico", čez štiri leta pa so mu jo vzeli. Nazaj si jo je priboril na sodišču, kjer so med drugim preverjali, ali zna brati in pisati. "Ni pomembno, kakšen je človek, pomembno je, kako se počuti," je
dejal Rudl, ki je prepričan, da mora imeti vsakdo volilno pravico. Volivka Maša Šišarica, ki ne zna brati, pa je pojasnila, da sama glasuje tako, da se na volišče odpravi z asistentko in mamo, sama se odloči, koga bo volila, na volišču pa se še pogovorijo in tistim, ki so z njo, pove, kaj naj obkrožijo.