Delegacija evropskega invalidskega foruma (ang. European disability forum) se je v petek, 10. maja, ki je sovpadal z generalno skupščino Evropskega invalidskega foruma v Sloveniji, sestala s slovenskim predsednikom vlade Robertom Golobom. Delegacija, ki sta jo vodila Janis Vardakastanis, predsednik Evropskega invalidskega foruma, in Mateja Toman, predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij NSIOS, je razpravljala o zavezanosti Slovenije pravicam invalidov in spoštovanju Konvencije ZN o pravicah invalidov.
Premier je z gosti v petek med drugim spregovoril o manifestu Evropskega invalidskega foruma (EDF), ki so ga delegati sprejeli pred prihajajočimi evropskimi volitvami z željo po izboljšanju položaja invalidov v družbi. Pojasnil jim je, da predstavniki vlade in Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenje (NSIOS) odlično sodelujejo v okviru skupine, ki deluje pod okriljem vlade. To je na srečanju pri njem marca poudarila tudi predsednica NSIOS Mateja Toman, ki ga je ob tej priložnosti povabila na srečanje s predstavniki EDF, so zapisali v premierjevem kabinetu.
Predsednik EDF Janis Vardakastanis je povedal, da je Slovenija pomembno prispevala k izboljšanju položaja invalidov v EU. Kot primer dobre prakse je izpostavil vlogo Slovenije pri projektu Evropska kartica ugodnosti za invalide. Toman pa je poudarila, da invalidske organizacije pomembno prispevajo k uresničevanju pravic invalidov in cenijo, da je to vlogo prepoznal tudi predsednik vlade z ustanovitvijo omenjene skupine v letu 2022. Ta je mesto rednega sodelovanja med vlado in NSIOS, je dodala.
Zbrani so hkrati spregovorili o pravicah invalidov v prometu in potniških pravicah ter o zaposlovanju in samostojnem življenju invalidov. V NSIOS so pri tem v sporočilu za javnost dodali, da so se dotaknili evropskih sredstev in naslednjega proračuna EU. Eden od njihovih predlogov je vzpostavitev garancije za zaposlovanje in spretnosti invalidov v naslednjem proračunu, ki naj bi jo predvidela proračunska postavka za spodbujanje aktivacije in zaposlovanja oseb z invalidnostmi na odprtem trgu dela.
V povezavi s samostojnim življenjem invalidov so omenili uporabo sredstev EU za podporo samostojnemu življenju denimo pri osebni asistenci, podpornih storitvah v skupnosti in zagotavljanju dostopnega grajenega okolja in stanovanj. Nenazadnje vidijo možnost uporabe sredstev EU pri financiranju invalidskih organizacij. Srečanja s predsednikom vlade so se poleg omenjenih med drugim udeležili namestnik direktorja EDF Alejandro Moledo, predstavnik NSIOS v upravnem odboru EDF Borut Sever, generalna sekretarka NSIOS Mojca Vaupotič ter Nataša Lužar in Simona Pirnat Skeledžija iz kabineta predsednika vlade.
Miha Lobnik pa je na srečanju z Vardakastanisom in Toman predstavil prizadevanja Zagovornika načela enakosti pri varstvu pred diskriminacijo in spodbujanju enakih možnosti ljudi z invalidnostmi v Sloveniji. Po njegovem opozorilu se je organ za varstvo pred diskriminacijo lani, ko je minilo 15 let, odkar je Slovenija ratificirala konvencijo o pravicah invalidov, posebej osredotočil na neenako obravnavo te družbene skupine, so zapisali pri Zagovorniku. Med drugim je pripravil več analiz in poročil o nedostopnosti javnega prostora in prevoza za ljudi z invalidnostmi. Po Lobnikovih besedah vse te ugotovitve Zagovornika kažejo, da se je treba bolj sistematično in organizirano lotiti spreminjanja javnega prostora, da bo ta bolj dostopen za vse ljudi. Lobnik je Toman čestital za gostiteljstvo generalne skupščine EDF, ki je v soboto, 11. maja, in nedeljo, 12. maja, potekala v Ljubljani. Gostiteljstvo generalne skupščine EDF, ki predstavlja interese 80 milijonov Evropejcev z različnimi invalidnostmi, po njegovih besedah kaže, kako pomembne in cenjene so slovenske invalidske organizacije v Evropi. Glede na to bi bilo prav, da jim tudi v Sloveniji država čim bolj in večkrat prisluhne, je menil. Vardakastanis je izrazil zadovoljstvo, da je NSIOS zanesljiv in dejaven član foruma. Poudaril je pomen dobrega sodelovanja med nacionalnimi invalidskimi organizacijami in organi za varstvo pred diskriminacijo, kot je v Sloveniji Zagovornik načela enakosti. Poleg tega je izpostavil pomen konvencije in ob tem dolžnosti države, ki izhajajo iz te konvencije, a so še neuresničene. "Vaše delo nam pomaga pri naših prizadevanjih, da se določbe konvencije, ki so jih ratificirale vse države EU, tudi uveljavijo," je poudaril. Toman je medtem pozdravila, da Zagovornik utemeljeno opominja na vrzel med zahtevami konvencije in zakonodaje s področja pravic ljudi z invalidnostmi na eni strani in dejanskim stanjem na drugi.
Evropska konferenco o vključenosti invalidov pri zaposlovanju
V soboto, 11. maja, je potekala konferenca z naslovom"Tehnologija pri zaposlovanju: korak k vključevanju", ki je pritegnila več kot 200 udeležencev. Na konferenci Evropskega invalidskega foruma, ki jo je podprl Google.org, so bile predstavljene ugotovitve evropske raziskave "Digitalne spretnosti, namestitev in tehnološka pomoč pri zaposlovanju".
Na konferenci so spregovorili različni visoki gostje, med njimi Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije, Mateja Toman, predsednica Nacionalnega sveta za invalide, in Janis Vardakastanis, predsednik Evropskega invalidskega foruma, ki so poudarili pomen vključujočih praks zaposlovanja in dostopa do digitalnih orodij za invalide.
Dan Juvan, državni sekretar na ministrstvu za delo, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela, je govoril o dostopu do trga dela in o tem, kako naj bi to potekalo s prilagajanjem zaposlitve ljudem. Omenil je, da Slovenija za spodbujanje zaposlovanja uporablja sistem kvot. Navedel je, da v Sloveniji "sledimo socialnemu modelu invalidnosti, kar je ključno za zagotavljanje dodatne zaščite na trgu dela."
Janis Vardakastanis, predsednik Evropskega invalidskega foruma, je ob koncu pozdravnega govora opozoril na prihajajoče evropske volitve in pozval naše člane, naj se močno vključijo v ta proces. Omenil je različne krize, ki se dogajajo v svetu, pandemijo, učinek ruske invazije na Ukrajino, energetsko krizo, življenjske stroške, podnebne spremembe, vojno v Gazi in kako nesorazmerno prizadene invalide. V zvezi z Gazo je naš predsednik podal odločno izjavo za prekinitev ognja in podporo osebam, ki trpijo zaradi vojne: "Tudi v Gazi se brutalna vojna nadaljuje. Medtem ko se pogovarjamo, so invalidi v Gazi napadeni, stradajo in so odrezani od sveta."
Na prvem panelu konference so bile predstavljene ugotovitve projekta DATA, evropske raziskave o digitalnih spretnostih, namestitvi in tehnološki pomoči pri zaposlovanju. Članica izvršnega odbora Evropskega invalidskega foruma Nadia Hadad je vodila panel, v katerem so sodelovali uslužbenci EDF Roberta Lulli in Filippo Sinicato, ki sta vodila projekt, ter Álvaro Couceiro, ki je pripravil raziskavo in obdelal prve ugotovitve.
Nadia Hadad je poudarila nezadostno stopnjo zaposlenosti invalidov ter kako morajo vlade, podjetja in drugi akterji dati prednost vključujočemu in odprtemu trgu dela. Dodala je, da bi morali izkoristiti potencial tehnologije in vsem invalidom zagotoviti dostop do podporne tehnologije, ukrepe za razumne prilagoditve in dostop do digitalnih orodij za vse. Roberta Lulli, vodja projekta EDF, je predstavila obseg raziskave, ki je potekala v 26 državah EU in Združenem kraljestvu. Pojasnila je, da poročilo vsebuje najboljše prakse, pričevanja in priporočila za organizacije invalidov, delodajalce in oblikovalce politik. Álvaro Couceiro je pojasnil, da je bila raziskava razumljena zaradi pomanjkanja razpoložljivih podatkov o tem, kako imajo invalidi dostop do razumne prilagoditve in podporne tehnologije na delovnem mestu. K temu pripomore tudi pomanjkanje enotnega pristopa k tej temi po vsej Evropi. Ugotovitve je predstavil Filippo Sinicato, uradnik za socialno politiko in projekte Evropskega invalidskega foruma in jih strnil v nekaj osnovnih alinej: 75 % delodajalcev nima dostopnih politik zaposlovanja; 70 % delodajalcev nima razumne prilagoditve kot standardiziranega kadrovskega postopka; 40 % delodajalcev nima izkušenj z invalidnimi kandidati; delodajalci niso dovolj ozaveščeni o podpornih tehnologijah; pomanjkanje javne podpore v nekaterih državah; organizacije invalidov morajo pogosto delovati kot posredniki med podjetji, ki proizvajajo tehnologije, in končnimi uporabniki.
Na drugem panelu, ki ga je vodila članica mladinskega odbora EDF Nina Portolan, so sodelovali Maureen Piggot, članica izvršnega odbora EDF, pristojna za umetno inteligenco, Tea Jarc, konfederalna sekretarka Evropske konfederacije sindikatov, in Tomaž Čučnik, generalni sekretar Zveze podjetij, ki zaposlujejo invalide. Razpravljali so o vlogi tehnologije pri podpiranju zaposlovanja invalidov. Maureen Piggot se je osredotočila na digitalna znanja in spretnosti ter umetno inteligenco. Poudarila je, da 92 % vseh delovnih mest na trgu dela zahteva digitalna znanja in spretnosti. Dodala je, da moramo izboljšati dostop do podpornih naprav in novih tehnologij, s katerimi lahko mlajše bolje pripravimo na svet dela. Govorila je o delu družbe EDF na področju umetne inteligence, ki vključuje invalide, in o potencialu umetne inteligence pri poenostavitvi in omogočanju dostopa do informacij. Tea Jarc, konfederalna sekretarka Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), se je osredotočila na zakonodajne potrebe in vlogo sindikatov in izpostavila pomanjkljivosti zakona Evropske unije o umetni inteligenci pri zaščiti in podpori sindikatov. Poudarila je, da se ETUC zavzema za vključitev razumne prilagoditve in finančne podpore za prilagoditev doma za delavce invalide v predpise o delu na daljavo. Tea Jarc je dodala, da bi morala biti pravica do dela na daljavo predmet kolektivnih pogajanj. Poudarila je, da je treba zagotoviti pravice delavcev invalidov, ki se vključujejo v gig ekonomijo. Ko je govorila o umetni inteligenci, je Tea Jarc dejala: "Bistveno je, da se za algoritme, ki se uporabljajo v delovnem okolju, opravi neodvisna ocena temeljnih pravic in učinka." Tomaž Čučnik, predstavnik Zveze delovnih invalidskih podjetij Slovenije, je pojasnil sisteme, ki so vzpostavljeni za zagotavljanje zaposlovanja na odprtem trgu dela. Dejal je, da je treba spremeniti pravila EU o državnih pomočeh, da bi se povečala podpora organov za zaposlovanje invalidov. Med razpravo so udeleženci izpostavili, da imajo ukrepi za spodbujanje zaposlovanja invalidov boljše rezultate za moške kot za ženske invalide in da obstaja izključenost oseb z motnjami v duševnem razvoju in kompleksnimi potrebami po podpori iz odprtega trga dela. Udeleženci so poudarili, da se je treba v razpravi posebej osredotočiti na povezovanje delodajalcev, ponudnikov tehnologije in drugih zainteresiranih strani ter na potencial umetne inteligence za podporo osebam z motnjami v duševnem razvoju.
Zadnji panel konference se je osredotočil na priporočila evropskih raziskav, ki jih je povzel slogan: "Vprašaj, poslušaj, izvedi". Na njem so sodelovali Ibrahim Tamditi, eden od udeležencev raziskave, Jonathan Elebjörk Wahlström, sopredsedujoči odboru EDF za mlade, in Branka Jovanović, višja specialistka za kadre v Spar Slovenija. Razpravo je vodila direktorica EDF Catherine Naughton.
Ibrahim Tamditi je na podlagi lastnih izkušenj izpostavil tri glavne izzive, s katerimi se soočajo delavci invalidi. Najprej je govoril o nevednosti delodajalcev in sodelavcev, ki ne razumejo potreb in pravic invalidov. To pomanjkanje ozaveščenosti lahko privede do ovir na delovnem mestu, kar ovira polno sodelovanje invalidnih delavcev. Drugič, Tamditi je obravnaval vprašanje proračunskih sredstev in opozoril, da nekatera podjetja nočejo dodeliti sredstev za potrebne programe ali prilagoditve, s čimer ustvarjajo dodatne ovire za zaposlene invalide. Nazadnje je poudaril pomen prožnosti pri postopkih na delovnem mestu in digitalnih orodjih ter navedel primere, kot sta delo na daljavo in dostopna tehnologija, ki sta bistvena elementa vključujočih delovnih okolij. Jonathan Elebjörk Wahlström je ponovil Tamditijeve misli, zlasti glede ovir v postopku zaposlovanja in dostopa do prilagoditev na delovnem mestu. Poudaril je potrebo po dostopnem usposabljanju, zlasti za mlade delavce, ki morda prvič vstopajo na trg dela. Wahlström je poudaril, da bi moralo usposabljanje vključevati tudi navodila o digitalnih orodjih, s čimer bi zagotovili, da so vsi zaposleni, tudi invalidi, opremljeni z znanji, potrebnimi za uspeh. Branka Jovanović je delila pobude svojega podjetja za podporo invalidom na delovnem mestu. Predstavila je zavezanost podjetja Spar Slovenija k nakupu podpornih naprav, zagotavljanju dostopnega usposabljanja in nudenju vključujočih dejavnosti za zaposlene invalide. Jovanović je s svojimi pripombami poudarila pomen odgovornosti podjetij pri spodbujanju vključujočih delovnih mest in ustvarjanju okolja, v katerem lahko uspevajo vsi zaposleni. Med razpravo so udeleženci izpostavili dodatne točke za razmislek. Izpostavili so potrebo po podpori zaposlenim, ki so neformalni skrbniki invalidov, in se zavedali edinstvenih izzivov, s katerimi se soočajo pri usklajevanju dela in skrbstvenih obveznosti. Poleg tega so udeleženci razpravljali o pomenu projektov, namenjenih spodbujanju socialne vključenosti, kot so inkubatorji za podjetja, ki se ukvarjajo z vprašanji invalidnosti. Nazadnje so pozvali k razmisleku o pristopu univerzalnega oblikovanja, da bi premostili vrzel med delodajalci in zaposlenimi ter ustvarili bolj vključujoča delovna okolja. S prednostnim obravnavanjem dostopnosti in vključenosti od samega začetka lahko organizacije zagotovijo, da bodo njihova delovna mesta prijazna in prilagojena posameznikom z vsemi sposobnostmi.
Konferenca se je zaključila s pozivom oblikovalcem politik, delodajalcem in javnim organom, naj dajo prednost vključujočim zaposlitvenim praksam in vlagajo v usposabljanje za prilagajanje potrebam invalidov. Dogodek je služil kot platforma za izmenjavo najboljših praks ter zagovarjanje pravic in vključevanja invalidov v delovno silo.