Tamara sedi na lesenih stopnicah. Kolena stiska k prsim in se smeji. Marko Naberšnik stoji poleg, se sklanja k njej in s prstom kaže proti kameri. Foto: SOJ RTV SLO/ ekipa Posebnih zgodb
Tamara sedi na lesenih stopnicah. Kolena stiska k prsim in se smeji. Marko Naberšnik stoji poleg, se sklanja k njej in s prstom kaže proti kameri. Foto: SOJ RTV SLO/ ekipa Posebnih zgodb

V Izobraževalnem programu TV Slovenija je po scenariju Milice Prešeren in v režiji Marka Naberšnika nastal dokumentarni film Posebne zgodbe, ki ponuja intimen vpogled v življenje in vsakdan družin z otroki z avtističnimi motnjami. Posebne zgodbe bodo na sporedu na svetovni dan avtizma, v ponedeljek, 2. aprila, ob 17.30 na TV SLO 1. Spoznali boste neobičajni svet Viktorja, Tamare, Bora, Aleka in Tadeja.

Avtizem ni bolezen, pač pa nevrološka razvojna motnja, pri kateri gre za neobičajen razvoj možganov. Je del spektra, ki ga imenujemo motnje avtističnega spektra ali na kratko MAS. Dejanski vzroki za nastanek avtizma, kot v dokumentarnem filmu poudari specialna pedagoginja Branka D. Jurišić, še danes niso povsem znani.
Avtizem poraja vprašanja
Kako je v resnici živeti z avtizmom? Kaj da in kaj vzame? Kaj osebe z različnimi avtističnimi motnjami, od otroškega in atipičnega avtizma do Aspergerjevega sindroma, potrebujejo, kako se počutijo? Kakšne so njihove izjemne sposobnosti, kateri so njihovi primanjkljaji? Kakšne skrbi in veselje delijo s svojimi starši, okolico? Vstopiti v njihov svet ni lahko, ko pa skupaj s svojim najbližjimi odprejo vrata, je to neprecenljivo.
Kako so odgovore na vprašanja iskali ustvarjalci Posebnih zgodb
»Ni bilo lahko najti sogovornikov,« pravi scenaristka Posebnih zgodb Milica Prešeren, tudi voditeljica in urednica izobraževalno-svetovalne oddaje Turbulenca. »Bilo je veliko raziskovanja, poizvedovanja, pogovorov, tudi s tistimi, ki potem sicer niso želeli deliti svojih izkušenj javno, a so mi pomagali bolje spoznati in razumeti avtizem. Sicer pa mi je bila v veliko pomoč pri iskanju družin naša strokovna sodelavka, spec. ped. dr. Branka D. Jurišić.«
»Pri nastanku filma sem skušal čim pogosteje uporabljati observacijski način sledenja glavnim akterjem zgodbe. Njihovemu življenju se je prilagajala snemalna ekipa in nismo se ozirali na morebitno streseno kamero, preostritve znotraj posnetka in podobno. Prosili smo jih tudi, da nam posredujejo svoje zasebne posnetke, narejene s pomočjo pametnih telefonov. Na ta način smo se zagotovo oddaljili od prevelikega vpliva na potek zgodbe in stopili čim večji avtentičnosti naproti,« pristop k snemanju na predpremieri v Kinodvoru pojasnil režiser Marko Naberšnik.
»Vrata v svet naših junakov je pomagala odpreti iskrena želja predstaviti njihovo življenje tako, kot je, brez olepševanja, patetike, pomilovanja, z vsemi svetlimi in temnimi platmi. Spoznavali smo se počasi. Že veliko pred začetkom snemanja sva jih z Markom obiskovala, se pogovarjala z njihovimi starši, bližnjimi, učitelji, pedagogi in drugimi, ki jih spremljajo na poti skozi življenje, in se tako zbližali. Sicer pa je od prvega srečanja veljala zaveza vsem, da ne bomo objavili ničesar, česar sami ne želijo. Izkazalo se je, da sem jih potem, med snemanjem, lahko vprašala karkoli in tudi posneli smo lahko vse, kar smo želeli oziroma kar je bilo mogoče,« o komunikaciji in spoštovanju do protagonistov, ki so ekipo TV Slovenija spustili v svoj vsakdan, pripoveduje Milica Prešeren.
»Prvi korak pri spoznavanju z nastopajočimi je bilo vabilo na neobvezen pogovor. Srečali smo se v neformalnih okoljih, kje v mestu ali pa pri njih doma. Vsakemu smo povedali, da šteje le iskrenost. Da ne želimo pri zgodbi ničesar olepševati, pa tudi nič dramatizirati. Ko smo drug do drugega začutili zaupanje, je bil naslednji korak preprost in pričeli smo z načrtovanjem snemanja,« scenaristko dopolnjuje režiser. »Kot režiser sem se postavil v ozadje. Pri dokumentarnem filmu se mi zdi to zelo pomembno. Res je, da izbiraš posnetke, v montaži določiš zaporedje, a dogajanje pred kamero je bilo vedno v domeni nastopajočih. Zato so tudi sami izbirali, kaj od naštetega se zdi njim pomembno.«
»V ospredju Posebnih zgodb je tisto, kar presega gola dejstva, kar presega zapisano in raziskano o avtizmu. Gre za občutke in misli, dvome in strahove, skrbi in veselje, bolečino in ljubezen, gre za zgodbe, ki jih piše življenje z avtizmom. Vsaka je drugačna, vsaka posebna,«k ogledu dokumentarnega filma vabi Milica Prešeren.
V Posebnih zgodbah se predstavljajo Viktor, Tamara, Bor, Alek in Tadej
Film skozi oči otrok, njihovih staršev in bližnjih prikazuje, kašno ježivljenje z različnimi oblikami avtizma, ki je polno nepredvidljivosti in hkrati rutine. Nudi vpogled v svet, ki je precej drugačen od običajnega,ter spregovori o tem, kaj avtizem da in kaj vzame. Poleg oseb z avtizmomso junaki Posebnih zgodb, kot je na predpremieri po projekciji filma poudaril Naberšnik, tudi starši, ki se z veliko mero potrpežljivosti prilagajajo drugačnemu tempu svojih otrok.
Avtizem: »čuden, čudaški in čudovit«.
Medtem ko je največja želja staršev, da bi bili njihovi otroci nekoč čim bolj samostojni, da bi dobili službe in si ustvarili družine, si ustvarjalci filma želijo, da bi ta spodbujal k boljšemu razumevanju te danes najhitreje rastoče razvojno-nevrološke motnje v družbi. Avtizma se ne da prerasti, lahko pa se nevrološke motnje v času otrokovega razvoja s pravilno in zgodnjo obravnavo zmanjšajo, še v filmu, ki je poln tudi doma narejenih posnetkov, poudarja socialna pedagoginja Branka D. Jurišić, ki avtizem opisuje s tremi Č-ji: čuden, čudaški in čudovit.
Vabljeni torej k ogledu Posebnih zgodb na svetovni dan zavedanja o avtizmu v ponedeljek, 2. aprila, ob 17.30 na TV SLO 1.
V. R.

Na fotografiji sta Milica Prešeren in spec. ped. dr. Branka D. Jurišić. Foto: SOJ RTV SLO/ ekipa Posebnih zgodb
Na fotografiji sta Milica Prešeren in spec. ped. dr. Branka D. Jurišić. Foto: SOJ RTV SLO/ ekipa Posebnih zgodb