[video]
[/video]Zadnji teden junija je po vsem svetu posvečen osebam z gluhoslepoto. Ta teden je imenovan po Helen Keller, gluhoslepi ameriški pisateljici in borki za pravice gluhoslepih. Zaradi njenega poguma, moči in izjemne osebnosti je veliko slepih, slabovidnih, gluhih in gluhoslepih ljudi spremenilo in izboljšalo svoje življenje.Helen Keller se je rodila leta 1880 v Alabami v ZDA kot zdrav otrok. Pri devetnajstih mesecih pa je zaradi bolezni izgubila vid in sluh, kar jo je odrezalo od sveta. Bila je bistra in radovedna in je svet raziskovala z drugimi čuti, predvsem tipom in vohom. Tudi ljudi je prepoznavala tako, da jih je tipala in ovohavala. Pri petih letih pa je spoznala, da se razlikuje od drugih ljudi. Zaradi omejitev, ki so ji onemogočale sporazumevanje z okolico, sta v njej rastli jeza in vedno večja frustriranost, ki sta pogosto pripeljali do nasilnih izbruhov besa. Pri šestih letih je v njeno življenje vstopila vzgojiteljica Ann Sullivan, ki je bila tudi sama slabovidna, in postala je njen most s svetom. Helen Keller je kljub gluhoslepoti ob pomoči učiteljice, ki jo je naučila komuniciranja s pisanjem po dlani, stopila iz sveta tišine in teme; diplomirala je, potovala, predavala in pisala knjige. Svojo prvo knjigo, avtobiografijoZgodbe mojega življenja, je Helen Keller napisala pri dvaindvajsetih letih. Eden najlepših prizorov v knjigi je trenutek, ko Helen odkrije skrivnost besede.
»Po poti sva se spustili proti črpalki za vodo, privlačil naju je prijetni duh vzpenjajočega se kovačnika, ki je pokrival streho nad črpalko. Nekdo je črpal vodo. Učiteljica me je prijela za roko in mi jo potisnila pod curek. Medtem ko mi je hladna tekočina tekla čez eno roko, mi je ona v drugo, najprej počasi, nato vse hitreje črkovala besedo 'v-o-d-a'. Stala sem nepremično in z vso pozornostjo sledila gibom njenih prstov. Naenkrat se mi je v zavesti oglasil meglen spomin na nekaj pozabljenega, nekakšen trepet misli, ki so oživele – in nenadoma se mi je odkrila skrivnost govora. Spoznala sem, da 'v-o-d-a' pomeni tisto čudovito hladno nekaj, kar mi je teklo čez roko. Ta oživljena beseda je zbudila mojo dušo, jo razsvetlila, jo napolnila z upanjem in veseljem in jo osvobodila! Še so bile pred menoj ovire, to je res, a to so bile ovire, ki jih bo sčasoma moč odstraniti!«
Helen Keller je v svojem življenju uspešno premagovala ovire. Po študiju na Radcliffe Collegeu je postala zavzeta borka za človekove pravice, pravice žensk, invalidov in tudi revnih ljudi. Veliko je tudi potovala in na enem od teh potovanj jo je pot leta 1931 pripeljala tudi v Ljubljano. Ogledala si je tedanjo Gluhonemnico ob Zaloški cesti in se vpisala v spominsko knjigo. Anne Sullivan jo je spremljala, poučevala in podpirala skoraj 50 let. Helen Keller je umrla leta 1968, stara 87 let. Po njej so imenovali organizacijo, ki se bori proti slepoti v nerazvitem tretjem svetu, o njenem življenju pa obstaja več knjig, filmov in gledaliških del.
Helen Keller je o sprejemanju svoje gluhoslepote v svoji avtobiografiji zapisala takole: »Rada bi povedala, da moje življenje kljub telesni prizadetosti ni oropano prav vseh radosti in lepot tega sveta. Vsaka stvar ima svoj čar, tudi večna tema in tišina; učim se sprejemati okolnosti, kakršne so, in biti s tem zadovoljna.«
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije bo v torek, 27. junija, v počastitev rojstnega dneva Helen Keller, ob 18. uri v gledališki dvorani SiTi Teater BTC Ljubljana predstavilo gledališko igro Helen Keller, ki jo je pripravila in zrežirala gluha režiserka Lada Lištvanova. Nastopili bodo gluhe igralke in igralci skupine Tihe stopinje. Predstava bo potekala v slovenskem znakovnem jeziku in bo gledalcem s pomočjo tolmačev slovenskega znakovnega jezika prevedena v govorjeni jezik.
V predstavi bodo nastopili: Zlatka Petrač, Marta Vavpetič, Jelena Bolšedonova, Nejc Drekonja in Karin Brumen.
Vabljeni! Vstop je prost.x
Napovednik predstave si lahko ogledate na povezavihttps://youtu.be/GGKynpGmoqg.
O tem, kako težka invalidnost je gluhoslepota in kako živeti z njo, pa več v oddaji Prisluhnimo tišini:http://4d.rtvslo.si/arhiv/prisluhnimo-tisini/174473605.
Veronika Rot