Invalidi na današnji mednarodni dan invalidov opozarjajo, da jim domači in mednarodni predpisi zagotavljajo enak položaj kot drugim. A v praksi so še vedno diskriminirani. Svet za invalide v poslanici opozarja, da je kar 3000 polnoletnim državljanom Slovenije odvzeta volilna pravica zaradi invalidnosti, kar je v neskladju s konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov, po kateri bi morali imeti invalidi možnost sodelovanja v političnem in javnem življenju enako kot drugi.
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je medtem poudaril pomen povezovanja invalidskih organizacij v njegovem okviru. NSIOS si namreč med drugim prizadeva za zagotavljanje temeljnih človekovih pravic invalidov, spremlja uresničevanje zavez, ki jih ima naša država na podlagi konvencije in drugih pravnih aktov, in opozarja na diskriminacijo invalidov.
Zdravstvena nega ima ključno vlogo pri celostni obravnavi invalidov, pa so spomnili v zbornici zdravstvene in babiške nege – zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Pozvali so k okrepljenim prizadevanjem za trajnostni razvoj pri osebah s posebnimi potrebami.
V zavodu za inovativno izobraževanje Vozim, ki je tudi nosilec gibanja Vozim – vendar ne hodim in projekta Heroji furajo v pižamah, medtem opominjajo odločevalce, naj na invalide pomislijo tudi ob reševanju aktualnih izzivov, kot so podnebne spremembe in prometne strategije. Treba je krepiti sisteme zaščite in reševanja s podatki o ljudeh, ki potrebujejo dodatno podporo, menijo.
Golob: Namen je v skupno mrežo povezati različne storitve
Premier Robert Golob je v poslanici ob mednarodnem dnevu invalidov poudaril vladna prizadevanja za enakost, pravičnost in vključevanje oseb z invalidnostjo v vse vidike življenja. "Želimo oblikovati sistem skupnostnih storitev, ki bi bile komplementarne tako, da bi bili posamezniki upravičeni do storitev, ki so zanje najustreznejše in jih dejansko najbolj potrebujejo. Naš namen je v skupno mrežo povezati storitve osebne asistence, storitve dolgotrajne oskrbe ter storitve socialnega vključevanja oseb z invalidnostjo. Za sistem je predvidena enotna vstopna točka, storitve pa bodo zasnovane tako, da bodo čim bolj dostopne vsem osebam z invalidnostjo, ki jih potrebujejo," je pojasnil.
S pripravo predloga zakona o uporabi jezika gluhoslepih po njegovih besedah izboljšujejo položaj gluhoslepih. Pri gluhoslepoti, ki je ena najhujših oblik invalidnosti, sta hkrati okvarjena vid in sluh. Jezik gluhoslepih je edinstven, saj temelji na dotiku, kar ljudem z glugoslepoto omogoča zanesljiv prenos informacij, je navedel. Ob tem je spomnil, da je Slovenija v letu 2021 postala prva država na svetu, ki je v ustavo vpisala jezik gluhoslepih, zakon pa bo urejal njegovo svobodno uporabo in razvoj.
Spomnil je tudi na letošnjo novelo zakona o invalidskih organizacijah. "Cilj novele je sistematično urejanje nalog Nacionalnega sveta invalidskih organizacij ter financiranje njihovih dejavnosti v javnem interesu. Hkrati želimo osebam z invalidnostjo omogočiti večjo vključenost v postopke sprejemanja predpisov. Pri tem velja poudariti, da ta novela ne vzpostavlja enega samega govorca za osebe z invalidnostjo, temveč omogoča enako vlogo vsem invalidskim organizacijam," je opomnil.
"S sodelovanjem invalidskih organizacij in vseh, ki smo v družbi odgovorni za položaj invalidov, verjamem, da bo naše delo za blaginjo invalidov še uspešnejše," je še izpostavil premier.
Premier bo skupaj s predsednico republike Natašo Pirc Musar in predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič v ponedeljek na Brdu pri Kranju gostil tradicionalni sprejem za predstavnike invalidskih organizacij ob mednarodnem dnevu.
V Delavski svetovalnici ob današnjem mednarodnem dnevu invalidov opozarjajo na ranljiv položaj delovnih invalidov. V Sloveniji jih po njihovih navedbah na tisoče prejema sramotno nizka nadomestila za invalidnost. Od pristojnih pričakujejo zakonsko ureditev, po kateri znesek tega nadomestila ne bo smel biti nižji od minimalnih življenjskih stroškov.
Ob tem so v Delavski svetovalnici pozdravili zagotovitev višje invalidske pokojnine delovnim invalidom s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, ki jo prinaša predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Goloba in Mesca pa sprašujejo, zakaj sta se tukaj ustavila oziroma "zakaj v celoti ne zagotovita dostojanstvenega življenja invalidom".
Kot so navedli, je po uradnih podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji 18.697 prejemnikov nadomestila za invalidnost, ki pogosto prejemajo "mesečni znesek, ki je opazno nižji celo osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je v tem trenutku 465,34 evra". "Na izrazito ranljiv položaj te skupine na Delavski svetovalnici opozarjamo že dlje časa in bomo toliko časa, da se bo socialno ekonomski položaj te skupine ustrezno uredil," so napovedali. Pričakujejo, da se uzakoni določba, "da znesek nadomestila za invalidnost ne sme biti nižji od izračuna minimalnih življenjskih stroškov (po zadnjih podatkih 669,83 evra)".