Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.V Kodi tokrat o problematiki, povezani z odpadno embalažo in nagrobnimi svečami. V Sloveniji je namreč trenutno na tisoče ton odpadne embalaže in nagrobnih sveč, zaradi česar se naša država dobesedno utaplja v odpadkih.
Komunalna podjetja se soočajo z izjemno prostorsko stisko, sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, ki smo ga dolga leta v evropskem prostoru predstavljali kot primer dobre prakse, pa je tik pred razpadom. Junija letos je na odlagališčih po vsej Sloveniji na predelavo čakalo 6 tisoč ton embalaže, prejšnji teden že 10 tisoč ton. Samo v Ljubljani se jo je v treh mesecih nakopičilo 2 tisoč 500 ton. Kot je sredi oktobra stanje opisal okoljski minister Jure Leben, ne gre samo za sanitetni in ekološki problem nacionalnih razsežnosti, temveč tudi varnostni problem, saj podjetja ne morejo več zagotavljati osnovne požarne varnosti. Zato je vlada pred nekaj dnevi sprejela spremembe uredbe o ravnanju z odpadno embalažo. Te izvajalcem obvezne občinske gospodarske javne službe omogočajo takojšen začetek postopka nadaljnje obdelave odpadkov, vzpostavljajo pa tudi pogoje, pod katerimi lahko komunalne podjetja odpadke sama oddajo v nadaljnjo obdelavo. Na okoljskem ministrstvu nameravajo sicer problem nakopičene odpadne embalažo in odpadnih sveč reševati z interventnim zakonom, ki predvideva, da bi stroške interventnega posega na svoja pleča začasno prevzela država in nato denar izterjala od družb za ravnanje z odpadno embalažo. Časovnica predvideva sprejetje interventnega zakona na decembrski seji, s spremembami uredbe pa je ministrstvo prisluhnilo opozorilom komunalnih podjetij, da se morajo okolju, zdravju in varnosti nevarnih odpadkov znebiti nemudoma.
Nagrobne sveče so poseben problem
Slovenci prižgemo na leto 16 milijonov sveč, od tega skoraj polovico 1. novembra, količine nepobranih odpadnih nagrobnih sveč pa so vsako leto večje. V letošnjem letu jih je kar za 2300 ton. Področje odpadnih nagrobnih sveč ureja posebna uredba in kot pravi dr. Gašper Gantar, direktor Visoke šole za varstvo okolja v Velenju, imamo v Sloveniji edini urejeni sistem za ločeno zbiranje in predelavo odpadnih nagrobnih sveč na svetu. »Tehnologija predelave odpadnih nagrobnih sveč omogoča reciklažo večine materialov iz odpadnih nagrobnih sveč. Samo 10 odstotkov gre na odlaganje na deponijo, kar je 290 ton letno, ostali materiali pa se ponovno uporabijo. PVC za gradbene izdelke, preostali parafin za vrtne ognje, jekleni pokrovčki in držala stenjev pa se reciklirajo v novo jeklo. Kot zanimivost lahko povem, da je negativni vpliv na okolje, ki ga povzroči ena klasična parafinska nagrobna sveča v svoji celotni življenjski dobi, manjši kot 10 km prevoženih s povprečno velikim osebnim avtomobilom,« pojasni Gantar. Rešitev je zagotovo v tem, da se odločimo za kakšno nagrobno svečo manj, ali pa kot pravi naš sogovornik, v za razvoj okolju prijaznejših izdelkov.
The Ocean Cleanup čistil Tihi ocean
Ker so smeti globalni problem, smeti namreč ogrožajo ves planet, še posebej je problematična plastika, bodo v oddaji Koda predstavili tudi projekt nizozemske neprofitne organizacije The Ocean Cleanup. V okviru projekta bodo čistili Tihi ocean, kjer se otok odpadkov razteza že na 1,6 milijona kvadratnih kilometrih in se še povečuje. Sistem za čiščenje plastičnih odpadkov v morju so uspešno namestili vTihemoceanu, kjer bodo čistili t. i. otok plastike. Ladja s tem sistemom je iz pristanišča v San Franciscu odplula v začetku septembra, pri čemer so jo najprej testirali na območju približno 350 navtičnih milj zahodno od ameriške obale. Nato se je odpravila proti plavajočemu otoku plastičnih odpadkov, imenovanem tudi velika pacifiška zaplata odpadkov, ki je približno 1300 navtičnih milj zahodno od obale, kamor je že prispela. Znanstveniki so ugotovili, da je voceanskemsmetišču več kot 1800 milijard kosov plastike, ki ogrožajo življenje v morju. Presega že skupno površino Francije, Nemčije in Španije ter je tako še večji, kot so znanstveniki domnevali doslej, obenem pa se to "smetišče" zelo hitro povečuje, ugotavlja spomladi objavljena študija v znanstveni reviji Scientific Reports.
Več v oddaji Koda
Je Slovenija res na robu ekološke katastrofe? Kdo so krivci za nastalo situacijo? Kaj je vzrok za kopičenje odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih in izvajalcih javnih storitev? Sežigalnica – da ali ne? To je le nekaj vprašanj, na katera bodo ponudili odgovore v današnji oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 30. oktobra ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.