Gluhi se pri vključevanju na trg dela soočajo s številnimi ovirami: od neprilagojenosti izobraževalnih sistemov, do nerazumevanja in nefleksibilnosti delodajalcev, neustreznih delovnih pogojev, nedostopnosti informacij v vizualni obliki in pomanjkanja podpornih programov na delovnih mestih, so med drugim ugotavljali udeleženci konference Izzivi in priložnosti gluhih na trgu dela, ki sta jo organizirala Pisarna evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa in Društvo učiteljev gluhih Slovenije.
Na konferenci Izzivi in priložnosti gluhih na trgu dela, na kateri so sodelovali predstavniki organizacij, ki predstavljajo gluhe in naglušne, gluhi posamezniki, ki so se na lastni koži soočili z ovirami pri vstopu na trg dela, predstavniki delodajalcev, državnih institucij, izobraževalnih ustanov in gostje iz tujine, med katerimi je bila tudi gluha evropska poslanka iz Belgije, Helga Stevens, je bilo pogosto slišati, da se gluhi pri vključevanju na trg dela soočajo z veliko ovirami in dilemami, ki se pri tem porajajo na strani delodajalcev. Gluhe osebe, ki pa imajo zaposlitev, večinoma zasedajo nižja delavna mesta in so slabše plačane, kar se odraža tudi v socialni izključenosti. »Gre za zelo pereč problem, saj je brezposelnost med gluhimi po vsej Evropi visoka, v času gospodarske in finančne krize pa so se razmere še poslabšale. Dostop do trga dela in s tem uresničitev pravice do zaposlitve sta bistvenega pomena za življenje vsakega človeka, saj to vpliva ne le na finančno neodvisnost posameznika, ampak tudi na njegovo socialno vključenost, zdravje, mentalno počutje ter splošen občutek samozadovoljstva,« je povedal evropski poslanec dr. Igor Šoltes.
Dostopnost informacij in izobraževanja v znakovnem jeziku
Šoltes je še spomnil, da je gre za problematiko, ki je del veliko širše zgodbe, ki kaže na pogosto nerazumevanje in neupoštevanje potreb gluhih oseb na številnih področjih: »Kot primer lahko navedem problematiko pomanjkanja dostopnosti informacij in izobraževanja v znakovnem jeziku, na kar sem tudi sam nedavno opozoril v Evropskem parlamentu. Zavzel sem se tudi za vzpostavitev znakovnih jezikov kot uradnih jezikov Evropske unije.« Decembra 2015 je ugledal luč sveta Evropski akt o dostopnosti, za katerega Šoltes upa, da bo prinesel številne prednosti vsem invalidom, tudi gluhim osebam. Dokument naj bi približno 80 milijonom invalidov v Evropi olajšal dostop do nekaterih bistvenih izdelkov in produktov, kar je izjemnega pomena. »Ne pozabimo, da je dostopnost temeljni predpogoj za enakopravno udeležbo in aktivno vlogo v družbi,« je še dodal Šoltes.
Pravica do asistence
Udeležence konference je nagovoriltudi predsednik Državnega sveta Mitja Bervar. Poudaril je, da je Državni svet kot del zakonodajne oblasti pravo mesto za razprave, ki se dotikajo ustreznosti zakonodaje in še posebej njene učinkovite implementacije v vsakdanje življenje, kar velja tudi za problematiko gluhih in naglušnih. Prepričan je, da smo v Sloveniji že storili nekaj korakov za izboljšanje možnosti za vključevanje gluhih in naglušnih v družbo. Predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Mladen Veršič pa je izpostavil, da se številni delodajalci še vedno bojijo zaposliti invalida, kar je posledica nepoznavanja problematike gluhih. To pa gluhe zelo boli, je pojasnil Veršič in opozoril tudi na to, da je potrebno gluhim zagotoviti pravico do osebne asistence.
»Ni res, da gluhi ne moremo biti v politiki!«
O pomenu prostovoljnega dela, ki je pomembno za neformalno izobraževanje gluhih in naglušnih, je govorila predsednica Društva učiteljev gluhih Petra Rezar: »V našem društvu opravimo 1800 ur prostovoljnega dela. Z veseljem bi tudi koga zaposlili, če bi imeli pogoje za to, a jih žal nimamo.« Da se je potrebno boriti za implementacijo Konvencije OZN o pravicah invalidov, je poudarila gluha evropska poslanka iz Belgije Helga Stevens: »To ne sme biti le mrtva črka na papirju, dostopnost je potrebno zagotoviti v praksi.« Dodala je, da je tako kot pri vseh ljudeh tudi pri gluhih zelo pomembna izobrazba, ki ji je potrebno nameniti več pozornosti. »Ni res, da gluhi ne moremo biti v politiki – poglejte mene in druge kolege, po vsej Evropi nas je precej. Tudi vi se lahko vključite v politiko. Verjemite, da imate to sposobnost,« je zaključila s pozivom prisotnim.
Kvotni sistem zaposlovanja invalidov
O delovanju Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, ki se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo, ki traja že več kot 110 let, je govoril Boris Černilec. Zavod, na katerem se trenutno šola 250 otrok, je namreč osrednja institucija za delo z gluhimi in naglušnimi v Sloveniji. V letih njegovega delovanja je šlo skozi zavod na tisoče otrok, ki jim drugje niso znali prav pomagati. Pridobili so znanje in samozavest za uspešno delo in življenje ter se naučili sporazumevanja z ljudmi. Na konferenci je sodelovala tudi Dragica Bac z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je povedala, da se na ministrstvu zavedajo, da je veliko gluhih brezposelnih. Vendar je prepričana, da je uvedba kvotnega sistema zaposlovanja invalidov pripomogla k večjemu zaposlovanju.
V.P.