V Celju so odprli prilagojen Otroški muzej Hermanov brlog zaslepein slabovidne otroke. Kot je povedala koordinatorka projekta Jožica Trateški, lahkoslepein slabovidne osebe talnim taktilnim oznakam sledijo s palico od vstopa v muzejsko hišo do otroškega muzeja.
Hermanov brlog je prvi otroški muzej v Evropi, ki je prilagojenslepimin slabovidnim otrokom. Na kakšen način ste ga prilagodili in kdo vam je pri tem pomagal s strokovnimi nasveti?
Otroški muzej smo prilagodili slepim in slabovidnim obiskovalcem v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem in Združenjem prijateljev slepih Slovenije. S podpisom pisma o nameri smo se trije partnerji odločili, da v približno dveh letih Otroški muzej Hermanov brlog prilagodimo tej ciljni populaciji. Sama sem bila koordinatorka projekta, ki smo ga pripravili skupaj z Aksinjo Kermauner, Ines Skol, Sebastjanom Kamenikom, Mojco Breznikar, Matijem Kovačem in avtorji družabnih iger in pripomočkov. Kakšne so prilagoditve? Od vstopa v Muzej novejše zgodovine Celje do Otroškega muzeja Hermanov brlog, oddelek za najmlajše se nahaja v prvem nadstropju muzejske hiše, lahko slepi s palico sledijo talnim taktilnim oznakam. Namestili smo tri tipne tablice – reliefe, da se slepi lažje orientirajo v prostoru, prva je nameščena ob vhodu v muzej, druga ob toaleti, tretja pred vstopom v otroški muzej in deset komunikacijskih napisov v brajici. Za lažjo orientacijo in boljšo vidnost smo namestili več kot 170 oznak po razstavah, na stopniščih, v dvigalu in v toaletah. Na stalno razstavo Brlog igrač smo umestili tudi nove pridobitve, 21 prilagojenih igrač, družabnih iger in učnih pripomočkov za slepe in slabovidne otroke. 19 študentov inkluzivne pedagogike s Pedagoške fakulteta Univerze na Primorskem in Pedagoške fakulteta Univerze Maribor je skupaj z mentorico izdelalo 15 igrač in iger, tri igre je podarila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, tri igre pa je prispeval Center IRIS, to je nekdanji Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana). Pripravili smo kataloga v povečanem tisku in brajici, v katerih smo predstavili novo pridobitev s fotografijo, imenom igre, imenom avtorja in navodili za igro. Igače in igre so namenjene tudi polnočutnim obiskovalcem, ki imajo na voljo simulacijska očala za slepoto. Naj omenim še to, da je stalna razstava Brlog igrač dopolnjena tudi s katalogi za slepe in slabovidne, vključuje več kot 400 razstavljenih igrač, na občasni razstavi o vodi pa je slepim na voljo katalog z vsebinami napisanimi v brajici, slabovidnim pa povečevalna stekla.
Z Združenjem prijateljevslepihSlovenije in s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem sodelujete že od leta 2014. Kako poteka to sodelovanje in kakšno vlogo sta imela pri prilagajanju Hermanovega brloga za slepe in slabovidne otroke?
Pred tremi leti se je začelo naše sodelovanje. Sebastjan Kamenik, član Združenja prijateljev slepih Slovenije je poklical v muzej in povprašal, če bi v otroškem muzeju postavili na ogled razstavo Radovedni prstki. Ponudbo smo sprejeli z odprtimi rokami. Razstavo je pripravila dr. Aksinja Kermauner skupaj s študenti. Na ogled je bilo 24 različnih iger in pripomočkov za slepe in slabovidne, ki so bili namenjeni tako slepim in slabovidnim, kot polnočutnim obiskovalcem. Ob razstavi smo organizirali animacijske ure za predšolske skupine, osnovnošolce in družine. Slepoto je predstavil Sebastjan, Mojca Breznikar, ki je tudi članica združenja, pa je pomagala pri animaciji po razstavi. Odzivi obiskovalcev so bili dobri, zato smo bili prepričani, da moramo nadaljevati z delom in prilagajanjem otroškega muzeja za slepe in slabovidne. Študentka Ines Skol je za magistrsko nalogo izbrala dostopnost otroškega muzeja in pod mentorstvom dr. Aksinje Kermanuner odlično opravila delo. Vse kataloge in napise v brajici je prilagodila Mojca Breznikar, Sebastjan Kamenik je opravil lekturo.
Hermanov brlog sicer deluje od leta 1995 in je za zdaj edini tak muzej v državi. Kaj vse je na ogled v njem in v čem je njegova posebnost?
Vsebine in programi otroškega muzeja so namenjeni otrokom do 12. leta starosti. Prepoznavni lik je Herman Lisjak, ki ga je ustvarila Jelka Reichman. V Otroškem muzeju Hermanov brlog je od leta 2014 na ogled stalna razstava Brlog igrač, ki obiskovalcem približa svet igre in igrač. Ob odprtju te razstave smo s pravicami in dolžnostmi otrok posodobili tudi poslanstvo. Del muzeja je namenjen občasnim razstavam, trenutna razstava Herman Lisjak vódi po vôdi nam približa svet voda. Prilagodili smo jo kurikulumu osnovnih šol, je izjemno interaktivna in spodbuja k razmišljanju obiskovalcev, kaj lahko vsak izmed nas naredi, da bo prihodnost našega planeta lepša. Razstave, ki jih pripravljamo so interaktivne in vključujejo motiviranje čutov in misli.
Omenili ste maskoto muzeja Hermana Lisjaka. Kako ga boste približali slepim in slabovidnim otrokom?
Herman Lisjak je prikupna in prijazna maskota. Radi jo imajo otroci vseh starosti. Pridruži se nam na vodenih ogledih razstav, na praznovanjih otroških rojstnih dni, v Hermanovem gledališču in na gostovanjih. Herman Lisjak je vedno dobro razpoložen, pripravljen na rokovanje, fotografiranje in objeme.
Hermanov brlog z raznovrstnimi oblikami in metodami dela, ki so prilagojene različnim stopnjam, pomaga otrokom pri spoznavanju in razumevanju sveta. Tudi pri razumevanju sveta invalidnosti oziroma drugačnosti?
Z novimi pridobitvami smo slepim in slabovidnim približali dostop in vsebine razstav v otroškem muzeju. Skupaj z Združenjem prijateljev slepih organiziramo animacijske ure o slepoti, to je tudi eden od načinov približevanja invalidnosti otrokom. Muzej je dostopen tudi gibalno oviranim.
Kot vem, je poleg seznanjanja z igračami in igrami prednikov, eno od poslanstev Hermanovega brloga tudi prispevek k lepšemu otroštvu današnjih in jutrišnjih generacij. Na kakšen način to uresničujete?
To želimo uresničiti s približevanjem razstavnih vsebin na otrokom razumljiv način, s seznanjanjem o njihovih pravicah in dolžnostih, s pojasnjevanjem in aktivno vlogo obiskovalcev, ki spodbuja k razmišljanju. Ob odprtju stalne razstave Brlog igrač smo posodobili poslanstvo otroškega muzeja z otrokovimi pravicami in dolžnostmi. Dobro sodelujemo tudi s UNICEF-om Slovenija. V muzeju imamo tudi varno točko, kamor se lahko zatečejo otroci v stiski. Na stalni razstavi smo kot didaktično točko umestili tudi 16 tablic s 16 igračami in njihovimi zgodbami, ki jih morajo otroci poiskati na razstavi. Na drugi strani tablice je napisana otrokova pravica. Skupaj z animatorko ali starši pa otroci po pogovoru o pravici, odkrivajo kaj glede na pravico pomeni dolžnost. Ob stalni razstavi izpostavljamo predvsem pravico do igre, ob občasni pa pravico do zdravja.
V Muzeju novejše zgodovine Celje, v okviru katerega deluje Hermanov brlog, v zadnjih letih posebno pozornost namenjate senzorno in gibalno oviranim. Kako povečujete dostopnost muzeja za ljudi z oviranostjo?
Muzej je v celoti dostopen gibalno oviranim, Otroški muzej Hermanov brlog je od sedaj dostopen slepim in slabovidnim obiskovalcem. Na stalni razstavi Živeti v Celju in v dislocirani enoti Fotoatelje in galerija Pelikan so gluhim in naglušnim obiskovalcem na voljo e- vodniki v slovenskem znakovnem jeziku. Prav gotovo bomo tudi naslednjo občasno razstavo v otroškem muzeju prilagodili slepim in slabovidnim.
Vesna Pfeiffer
