Alzheimerjeva bolezen predstavlja najbolj pogosto obliko demence, in sicer več kot dve tretjini oblik demenc. Demenca je ena izmed najbolj pogostih bolezenskih stanj možganov. Gre za sindrom oziroma skupek različnih simptomov, ki praviloma prizadenejo starejšo populacijo (starejši od 65 let) in se pojavijo kot posledica odmiranja ali okvare možganskih celic, ki so odgovorne za spomin, mišljenje, razumevanje, orientacijo ter sposobnosti za učenje, računanje in govornega izražanja. V Sloveniji po navedbah strokovnjakov z demenco živi povprečno 43.000 ljudi. Do leta 2050 pa bo v povprečju še 42.000 ljudi z demenco potrebovalo podporo po diagnozi. Pomembno je, da ljudi z demenco prepoznamo in jim skušamo pomagati.
Dr. Vojko Kavčič se je po diplomi iz psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in po nadgradnji svojega znanja z doktorskim študijem iz eksperimentalne psihologije na univerzi North Texas v ZDA že pred več kot 30 leti zavezal raziskovanju možganov in kognitivnih sprememb, povezanih s staranjem. V zadnjih dveh desetletjih pa je ena glavnih tem njegovega raziskovalnega področja tudi zgodnja diagnostika Alzheimerjeve bolezni. Z njim smo govorili ob priliki svetovnega dneva obeležitve dneva Alzheimerjeve bolezni.
Kot enega najbolj prodornih slovenskih znanstvenikov na področju raziskovanja Alzheimerjeve bolezni bi vas na začetku povprašal o trenutnem stanju na tem področju: smo ob vseh novicah z novimi zdravili na odkritju nečesa novega? Ali se pravi razvoj zdravljenja alzheimerjeve bolezni in z njo povezanih težav skriva drugod?
Konec julija je bil v Amsterdamu največji kongres o Alzheimerjevi bolezni in sorodnih demencah Konferenca AAIC 2023 (Alzheimer's Association International Conference), na kateri sem predstavil posterje iz svoje raziskave. Na tej konferenci so bile predstavljene različne vsebine, bolj ali manj povezane z Alzheimerjevo boleznijo in sorodnimi boleznimi, od biologije, preventive, novih pristopov itd., in kar še sodi k tej bolezni. Največ pozornosti na AAIC 2023 pa je bilo namenjeno novemu zdravilu zoper Alzheimerjevo bolezen z imenom Donanemab, ki ga razvija ameriška korporacija Lilly. Do sedaj je to zdravilo pokazalo največ uspeha pri odpravi plak, ene izmed temeljnih značilnosti Alzheimerjeve bolezni.
Preden nekoliko več povem o tem zdravilu, naj povem nekoliko več o ozadju farmakoloških pristopov. Doslej je razlaga Alzheimerjeve bolezni temeljila na tako imenovanem amiloidnem kaskadnem modelu, ki razlaga, da se Alzheimerjeva bolezen začne z nalaganjem proteina amiloid v plake in te v nadaljevanju povzročajo še druge procese razpadanja možganov pri Alzheimerjevi bolezni. Večina sedanjih farmakoloških procesov je usmerjenih v odstranjevanje oz. razbijanje nakopičenih amiloidnih plak v možganih. Na tej podlagi so trenutno v kliničnih preizkusih že tri zdravila: Adukanumab, Leqembi in Donanemab. Po enoletnem zdravljenju z Donanemabom so bile plake v večini odstranjene in kar polovica teh bolnikov ni pokazala ne napredovanja Alzheimerjeve bolezni, niti ne poslabšanja klinične slike in ne upada kognitivnih sposobnosti. To se mi zdi dokaj vzpodbudno, toda treba bo počakati še na nadaljnje rezultate te klinične študije. Treba je povedati, da ima ta zgodba tudi bolj neprijetne strani: od visoke cene do tega, da se to zdravilo posreduje samo z infuzijo (in da je zato treba imeti na razpolago posebne centre) ter da ima kar precej stranskih učinkov. Vseeno menim, da je ta zgodba obetavna, bo pa treba počakati nekaj let do dokončne odločitve ameriške agencije za zdravila. In tudi potem bo verjetno treba čakati še nekaj let, da bo zdravilo odobrila tudi agencija za zdravila Evropske unije, da bi tako dobili dostop tudi pri nas.
V svoji knjigi Umovadba za bistre možgane v poznih letih ste že desetletje nazaj nakazali, da je mogoče tudi v starejši dobi poskrbeti za vitalnost delovanja možganov. Vendar: koliko to glede na zadnje raziskave lahko pripomore h kasnejšemu nastopu alzheimerjeve bolezni in demence?
Ne vem, kaj točno sem zapisal v knjigi v oziru na to, kako lahko ohranimo vitalne možgane, vendar še vedno velja, da so skrb za zdravje, pravilna prehrana, telesne aktivnosti, izzivanje možganskega delovanja - umovadba, socialna vključenost ter ustrezno soočanje s staranjem povezanimi izzivi učinkoviti. Obstaja vedno več raziskav in člankov, ki empirično podpirajo to trditev. Tukaj velja omeniti tako imenovane FINGER študije in treninge, ki so multimodalni, kar pomeni, da gre za kombinacijo nutricionističnih, telovadnih in umovadbenih vaj. Zavedati pa se je treba, da so ti učinki omejeni, in da so velike razlike med posamezniki. Dobre rezultate bodo dosegali tisti, ki imajo do umovadbe pozitivno stališče, so za lastno skrb zdravih možganov motivirani, imajo podporo v lastni družini in imajo seveda tudi dostop do različnih izvedb umovadbe.
Vprašanja, povezana z Alzheimerjevo boleznijo, so vedno bolj pomembna tudi zaradi vse večjega deleža starejšega prebivalstva tako v Sloveniji kot tudi v Evropi in širše v svetu. Kaj kažejo zadnji trendi na področju pojavljanja alzheimerjeve bolezni v populaciji?
Zadnji trendi glede Alzheimerjeve bolezni kažejo, da število bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo še vedno narašča in sicer vzporedno z naraščanjem števila starejših odraslih v populaciji. Morda malenkost manj, kajti veča se tudi število starejših posameznikov, ki vzamejo resno priporočila o zdravem življenjskem slogu in se tega držijo tudi v vsakdanjem življenju. Dokler ne bo na razpolago učinkovitega zdravila, ki bi vsaj zavrl Alzheimerjevo bolezen, se bo ta trend nadaljeval. Kar pomeni, da se bo število bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, in z zdravljenem povezanih stroškov, v naslednjih dveh do treh desetletij podvojilo. In verjetno bi se morali že sedaj začeti pripravljati na tak trend na vseh družbenih in državnih nivojih.
Če se lotiva bolj konkretnega primera, s katerim ste se ukvarjali tudi sami. V znanstveni študiji so zapisali, da obstaja verjetno 2- do 8-krat večje tveganje za prometne nesreče pri starejših voznikih z blago do zmerno demenco v primerjavi s tistimi, ki niso dementni. Pred kratkim je v Zdravniškem vestniku izšel članek Vozniške zmožnosti pri demenci in parkinsonizmu, pri katerem ste sodelovali tudi sami. Kako pomembne so raziskave na področju vsakodnevnega življenja oseb z alzheimerjevo boleznijo? Na kaj moramo biti še posebej pozorni, če poznamo človeka z demenco ali alzheimerjevo boleznijo, ki vozi in ali mu lahko pri tem kako pomagamo?
To je izredno občutljiva in zapletena tema. Na eni strani moramo skrbeti za dostojanstvo bolnika, na drugi strani pa za javni interes, predvsem z vidika varnosti v cestnem prometu. To vprašanje zahteva širšo obravnavo. V končni fazi pa mora vsak pacient v nekem trenutku prenehati z vožnjo ne le zaradi varnosti v cestnem prometu, temveč tudi zaradi lastne varnosti in v izogib družinskim in siceršnjim travmam, ki se pojavijo kot posledica prometne nesreče. Če poznamo človeka z blago kognitivno motnjo, ki se bo po vsej verjetnosti nadaljevala v demenco, v največ primerih kot posledica Alzheimerjeve bolezni, potem se je treba s takim človekom pogovoriti, mu pojasniti, da mu zaznavne sposobnosti pešajo, da se mu bodo še slabšale, ter da bi bilo najbolje, če se sam odreče vožnji osebnega avtomobila. Seveda je tovrsten dialog lahko začeti, vendar se je treba zavedati, da se bo tak posameznik po vsej verjetnosti na vse načine upiral prenehanju z vožnjo, in pri tem iskal vse mogoče izgovore. Njegov odgovor je tudi treba razumeti, saj vemo, da je pri veliko posameznikih vožnja osebnega vozila del osebne identitete, velikokrat za zadovoljevanje vsakdanjih funkcionalnih potreb (npr. obisk banke, zdravstvenega doma), in s tega vidika je ta odpor razumljiv. V vseh primerih napredujoče Alzheimerjeve bolezni pa mora biti vožnja bolniku preprečena, če ne drugače tudi z odvzemom vozniškega dovoljenja.
"Vožnja motornega vozila je kompleksna dejavnost, ki vključuje zaznavne, kognitivne in motorične procese, v katerih sodelujejo različne možganske funkcije in strukture”, ste zapisali avtorji članka, prav tako “enoznačnega priporočila o vozniški zmožnosti ob postavitvi diagnoze demenca ali parkinsonizem ni moč podati.” Katere so glavne težave pri voznikih z Alzheimerjevo boleznijo in kako te vplivajo na neodvisnost bolnikov?
Kot ste povzeli iz omenjenega članka, so za varno vožnjo vozila neobhodno potrebne zaznavne in spoznavne sposobnosti. Med te temeljne sposobnosti bi lahko našteli vidno zaznavanje gibanja, ki temelji prvenstveno na zaznavi kontrasta in ne na ostrini vida, selektivna pozornost, ki nam omogoča usmerjenost na pravilno vožnjo in odkrenitev od motečih dogajanj na cesti ali pa ob cesti, delovni spomin, ki nam omogoča kombinacijo zaznavnih informacij z našimi trenutnimi načrti, in tudi izvršilne sposobnosti, ki služijo vsaki odločitvi v danem trenutku. In večina teh kognitivnih sposobnosti je že prizadeta, če že ne v primeru blage kognitivne motnje, pa vsekakor že v začetnem, blagem stanju Alzheimerjeve bolezni.
Katere so tiste teme na področju raziskovanja alzheimerjeve bolezni, ki vas trenutno najbolj zanimajo in bi se jim radi še podrobneje posvetili v prihodnosti?
Že nekaj časa je moje raziskovanje usmerjeno v iskanje markerjev za zgodnjo identifikacijo tistih posameznikov, ki imajo povečano tveganje za pospešen kognitivni upad. V ta namen uporabljamo kombinacijo kognitivnega testiranja z računalniškimi testi in snemanje nevroelektrične aktivnosti, tako imenovani elektroencefalogram (EEG). Dosegamo dobre rezultate, npr. 91 % natančno klasifikacijo tistih, ki so kognitivno še v mejah normale, od tistih starejših odraslih, ki imajo blag kognitiven upad. Vendar potrebujemo dodatno nekaj več raziskav, da bi lahko z gotovostjo potrdili te dobre začetne rezultate. Če povzamem, glede na to, da zaenkrat nimamo, in tudi v bližnji prihodnosti še ne bomo imeli, na razpolago uspešnih farmakoloških pristopov za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, se moramo osredotočiti predvsem na iskanje tistih preventivnih ukrepov, ki smo jih na kratko omenili že prej, kajti vemo, da ti ukrepi le nekoliko zavrejo začetek in potek Alzheimerjeve bolezni. Identifikacija posameznikov s povečanim tveganjem za pospešen kognitivni upad, je ključna. V kolikor tem posameznikom pomagamo s prilagoditvijo na zdrav življenjski slog, jim lahko pomagamo zavreti začetek in upočasnimo potek Alzheimerjeve bolezni.