15. oktobra smo zaznamovali svetovni dan bele palice, drugi četrtek v oktobru pa svetovni dan vida. Kljub temu je položaj slepih v slovenski in evropski družbi kljub tehnološkemu napredku še vedno nezavidljiv, pravica do dela kot ena izmed osnovnih človekovih pravic pa je za večino slepih še vedno zelo oddaljena, so v dopisu evropskim poslancem zapisali urednik pri Radiu BiH Željko Bajić, upokojeni profesor Evgen Bavčar in jezikoslovka Nina Zavašnik.
Glede na (ne)zaposlovanje slepih v članicah EU in na posledice, ki jih s seboj zanje prinašata socialna izključenost in finančna stiska, so podpisniki iniciative med slepimi z univerzitetno izobrazbo v Avstriji, BiH, na Hrvaškem, v Nemčiji, Sloveniji in Srbiji izvedli kratko raziskavo o trenutnem stanju in predlogih za izboljšave.
Rezultati kažejo, da je brezposelnost med slepimi še vedno zelo visoka, največ možnosti za zaposlitev pa je na nezahtevnih in slabo plačanih mestih, ki zahtevajo minimalno izobrazbo ali pa še te ne. To pomeni, da družba slepim še vedno ne priznava intelekta, ne zaupa v njihovo znanje in sposobnosti in ne omogoča poti k enakovrednemu udejstvovanju in prispevanju k družbi, so poudarili.
Avtorji iniciative želijo, da države članice najdejo dovolj politične volje za dolgoročne rešitve, ki bodo izboljšale položaj vseh slepih v družbi.
V memorandumu so skrčili pet najpomembnejših točk, ki bi jih bilo treba nemudoma urediti, in sicer zakone in predpise, ki so o ljudeh z invalidnostjo preveč splošni, prav tako je treba prestrukturirati kvotni sistem zaposlovanja teh ljudi. "EU ustanove morajo promovirati zaposlovanje ljudi z invalidnostjo s poudarkom na tistih oblikah, ki so zaradi predsodkov vse bolj diskriminirane in s tem odrinjene na družbeno in socialno dno," so zapisali.
Vse evropske ustanove kot državne ustanove članic EU morajo po navedbah avtorjev iniciative uporabljati le dostopno programsko opremo in aplikacije, ki upoštevajo standarde o dostopnosti. Enako velja za njihove spletne strani.
Glede na zavračanje slepih s strani znanstvenoraziskovalnih ustanov je treba uvesti (so)financiranje znanstvenih in drugih projektov slepih znanstvenikov tudi po končanem doktoratu.
Kljub temu, da gre za največkrat podpisan dokument v zgodovini, se Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja v praksi ne izvaja. Nemudoma je treba začeti izvedbo, da gradivo v ustrezni obliki pri založbi lahko kupi tudi posameznik. Prav tako je treba uvesti nadzor in kazni za neizvajanje.
Na iniciativo so njeni avtorji še posebej opozorili evropske poslance iz Slovenije. Na 718 poslanih elektronskih pisem so zaenkrat prejeli odziv iz dveh poslanskih kabinetov, da bodo iniciativo pozorno preučili in se morda oglasili.