Borut Sever bo s polnimi pooblastili nastopil po prejemu soglasja s strani Vlade RS. S 1. marcem 2022 pa je po sklepu sveta nastopil funkcijo vršilca dolžnosti direktorja fundacije.
Na področju invalidskega varstva ste dejavni že skoraj 30 let, vse od prometne nesreče, v kateri ste utrpeli poškodbo vratne hrbtenice. Kakšna je bila vaša karierna pot in s katerimi področji ste se ukvarjali?
Po poškodbi vratne hrbtenice, ki sem jo utrpel kot 17 letni fant, sem se že v času študija začel aktivno vključevati v Zvezo paraplegikov Slovenije, kjer sem vodil socialno varstvene programe, posebej na področju vključevanja mladih. Že v času študija prava sem sodeloval na pravnem področju pri pripravi predpisov s širšega področja socialnega varstva, kjer sem v Zvezi paraplegikov Slovenije potem deloval v pravni službi, kasneje pa tudi kot vodja pravne službe. V vmesnem obdobju sem nekaj let deloval na različnih področjih v gospodarstvu, potem pa sem prevzel vodenje pravne službe Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, kjer sem se primarno ukvarjal z zakonodajo s področja socialnega varstva.
Obdobje zadnjih 30-ih let je gotovo obdobje hitrega tehnološkega razvoja in tudi precejšnjih sprememb v družbi, še posebno morda v Sloveniji. Kakšne spremembe, kolikšen napredek je bil storjen pri vključevanju oseb z invalidnostjo v družbo?
Zadnja desetletja so prinesla precejšen napredek v družbi, posebej glede vključevanja in možnosti invalidov. To se je kazalo tudi skozi prilagoditve, ki jih omogoča tehnološki razvoj. Pri tem so ključne možnosti, ki omogočajo neodvisno življenje, kjer lahko izpostavimo sistem osebne asistence v naši državi, na drugi strani pa različne možnosti zaposlovanja, kar se mi zdi posebej pomembno za vsakega invalida. V tem delu lahko ugotovim, da sistem invalidskega varstva v Sloveniji deluje, seveda pa so še možnosti napredka. Tu pa je potrebno tudi v skladu s tehnološkim razvojem omogočiti enake možnosti vsem, kjer se pomanjkljivosti kažejo predvsem na področju dostopnosti informacij in komunikacij, dostopnosti prometa, ne smemo pa pozabiti splošnega socialnega stanja slovenskih invalidov.
Od leta 2019 ste predsednik NSIOS (Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije), ki ga je dolga leta vodil Boris Šuštaršič, nato pa kratek vmesni čas Dane Kastelic. Kaj je vloga NSIOS in kaj ste kot predsednik v tem času dosegli?
Naloga NSIOS je, da v skladu z Zakonom o invalidskih organizacijah usklajuje interese vseh invalidov v državi ob upoštevanju avtonomnosti vsake invalidske organizacije in jih zastopa v dialogu med invalidskimi organizacijami in v dialogu s strokovnimi združenji, državnimi organi, javnimi institucijami ter drugimi javnostmi. Pri tem tudi predlaga v skladu s predpisi skupne predstavnike invalidov v organe državnih in drugih javnih institucij ter v organe mednarodnih organizacij in združenj in opravlja druge aktivnosti, predvsem na področju zagovarjanja interesov in potreb invalidov, priprave zakonodaje in drugje. Ob pomembnih spremembah na področju predpisov in zakonodaje, kjer smo uspeli s posameznimi spremembami na področju pravic invalidov, je posebej pomembno tudi, da smo v času mojega vodenja NSIOS vzpostavili ustrezne pravne okvire za delovanje le tega, v smislu ureditve pravnega statusa in organizacije, ter potrdili status partnerja in sogovornika države.
Januarja 2022 ste bili izvoljeni za nov štiriletni mandat NSIOS, vendar ste se odločili tudi za kandidaturo za direktorja FIHA (Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij) ter bili za to funkcijo tudi izvoljeni. Zakaj ste se odločili za kandidaturo za direktorja FIHA?
V NSIOS so mi pred kratkim zaupali nov mandat, ob moji viziji, da je potrebno NSIOS razvijati naprej. V času mojega dela na NSIOS sem tako že sodeloval pri posameznih zadevah vezanih na FIHO, bil sem tudi član delovne skupine za pripravo novega zakona o fundacijah, predvsem pa sem vedno deloval v smeri zagotavljanja stabilnega financiranja dela invalidskih in humanitarnih organizacij, kjer pa je potrebno zagotavljati transparentno delovanje. Pripravljal sem tudi posamezne predloge izboljšanja dela fundacije, pri čemer sem ob delu organizacij prepoznaval potrebo po njenem razvoju. Tako sem se tudi na podlagi pobude mnogih organizacij odločil, da bom s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pri tem pomagal saj je fundacija in programi, ki jih financira življenjskega pomena za mnoge invalide, kakor tudi uporabnike programov humanitarnih organizacij.
Čeprav funkciji predsednika NSIOS in direktorja FIHA nista nezdružljivi, ste se odločili, da boste kot predsednik NSIOS-a odstopili. Pravite, da se želite polno posvetiti Fundaciji, pred katero je kar nekaj pomembnih izzivov. Kaj pravzaprav je vloga Fundacije in katere cilje ste si zastavili kot direktor Fiha?
Vodenje fundacije ob potrebnem nadaljnjem razvoju in rasti le te potrebuje polnega človeka in več. V skladu z razvojem socialnega varstva, razvoja pri delu invalidskih in humanitarnih organizacij, tudi omenjenem tehnološkem razvoju, ugotovitvami in predlogi Računskega sodišča RS ter KPK, predvsem pa potrebami uporabnikov in organizacij je pred fundacijo zahtevno obdobje rasti in razvoja.
FIHO predstavlja najpomembnejši steber dopolnilne skrbi naše države za najbolj ranljive in ogrožene prebivalce naše države, saj je s svojim financiranjem posebnih socialnih programov in storitev, ki jih izvajajo invalidske in humanitarne organizacije pogosto edina, ki omogoča izvajanje le teh, oziroma skrb za tiste, za katere invalidske in humanitarne organizacije skrbijo. Kot taka je izrednega pomena za širši razvoj socialnega varstva v naši državi, kakor tudi za razvoj celotne družbe. Ključne naloge, ki jih mora pri tem zagotavljati so stalnost, stabilnost in transparentnost financiranja posebnih socialnih programov ter storitev invalidskih in humanitarnih organizacij.
Tako je prednostna naloga skrb za stalno zagotavljanje sredstev za financiranje, ob skrbi za ohranitev in krepitev obstoječih virov, ob tem pa je zaradi možnih nihanj v višini razpoložljivih sredstev potrebno zagotoviti mehanizme, ki bodo zagotavljali tudi stabilnost. Pri tem je potrebno iskati možnosti v oblikovanju potrebnih rezervnih skladov in ustrezni spremembi predpisov, oziroma o možnosti in potrebi, da se v primeru znižanja sredstev zagotovi stabilnost iz drugih virov.
Ob pomembnem dejstvu, da pa sredstva že sedaj ne zagotavljajo izvajanje vseh potrebnih programov in storitev v polnem obsegu in na potreben način, pa je potrebno iskati tudi dodatne vire. Pri tem je potrebno nagovoriti problem davka na srečke, ki je pomembno znižal prihodke FIHO, davka, ki ga sosednje države ne poznajo, in na ta način pomeni tudi odliv sredstev v tujino. Pri tem obstaja ob osnovni možnosti ukinitve davka tudi možnost, da se del sredstev, ki se zberejo z davkom vrne v fundacijo.
Kateri pa so možni dodatni viri financiranja, ki jih omenjate?
Pri iskanju dodatnih virov je potrebno izkoristiti tudi obstoječe možnosti, oziroma zagotoviti potrebno, da se ti povečajo. Pri tem je potrebno izrabiti možnost odstopljenih sredstev po Zakonu o dohodnini, pridobivanje sredstev iz pozitivne podobe FIHO in promocije ter razumevanja vloge fundacije, kakor tudi dela invalidskih in humanitarnih organizacij. Ob spremembi aktov bi bilo možno vključevati sredstva EU in drugih javnih ter zasebnih sredstev, s katerimi bi lahko krepili dejavnosti organizacij.
Pri delu fundacije je potrebno v skladu s priporočili potrebno iskati možnosti za večletno financiranje, za financiranje razvojnih programov, za večjo transparentnost, urediti možnost pritožbenih postopkov in uresničevanja le teh, pristopiti k posodobitvi metodologije ocenjevanja programov in storitev v skladu s potrebami, poenostaviti potrebne postopke, ter vključiti vse potrebno v delo fundacije, da bodo vsi postopki in odločitve preverljive.
Videti je, da imate ambiciozne načrte in da ti vključujejo tudi morebitno reorganizacijo oziroma modernizacijo delovanja Fundacije?
Fundacija mora v skladu s tehnološkim razvojem tudi nadgraditi svoje delo, pri čemer mora biti osnovno vodilo debirokratizacija, transparentnost in lajšanje dela organizacij. Pri tem je potrebno vzpostaviti potrebne sisteme in mehanizme, ki bodo omogočali potrebno podporo, statistiko in analize, ter s tem tudi razvoj. Fundacija bo na ta način optimizirala svoje poslovanje in se s tem približala potrebam uporabnika, kakor tudi potrebam in razvoju invalidskih ter humanitarnih organizacij.
Fundacija mora tako v skladu s svojim poslanstvom zagotavljati dovolj sredstev za skrb za najbolj ranljive skupine v naši družbi, pri tem pa zagotavljati stalnost, stabilnost in transparentnost.
V skladu z navedenim menim, da je v okviru poslovanja le te tako potrebno izboljšati in nadgraditi, predvsem pa je potrebno v skladu z razvojem družbe, tehnologije, predvsem pa potreb uporabnikov nadgraditi predpise in akte, ki urejajo delo in postopke fundacije.
Ali menite, da javnost dovolj dobro pozna pomen in delo Fundacije?
Mislim, da je nujno pristopiti k širši promociji in ozaveščanju javnosti o namenu in poslanstvu fundacije, ob predstavljanju dela invalidskih in humanitarnih organizacij, saj bi ob potrebnih spremembah v smeri razvoja fundacije krepili zaupanje v FIHO, ob tem pa tudi zavedanje o pomembnosti invalidskih in humanitarnih organizacij za slovensko družbo, kar bi vsem deležnikom prineslo širše pozitivne učinke.
V zadnjem času je zelo aktualna razprava o napovedanih spremembah zakona o igrah na srečo, ki bi lahko imel občutne posledice glede financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij. Lahko razložite, na kakšen način se invalidske organizacije financirajo po trenutni uredbi in kakšne spremembe bi prinesel spremenjen zakon?
Tako invalidske kot humanitarne organizacije v naši državi izvajajo programe za najbolj ranljive prebivalce naše države pretežno s sredstvi FIHO, nekatere pa celo v celoti. Vsaka negativna sprememba v višini sredstev fundacije bi se odrazila v delu organizacij, predvsem pa bi bili ogroženi uporabniki programov. Predlog zakona ne vsebuje analiz vpliva na sredstva fundacije, po projekcijah pa bi se ta sredstva bistveno znižala, celo do ene tretjine.
Vedno poudarjate »Nič o invalidih brez invalidov«. So odločevalci pri načrtovanju sprememb zakona o igrah na srečo upoštevali to načelo, so bile invalidske organizacije vključene v pripravo sprememb? So bili vaši pomisleki upoštevani?
Slovenski predpisi, ob ratificirani Konvenciji o pravicah invalidov, določajo, da se pri pripravljanju in izvajanju zakonodaje in usmeritev in pri drugih postopkih odločanja, ki se nanašajo na invalide, mora država temeljito posvetovati z invalidi, tudi invalidnimi otroki, ter jih dejavno vključevati prek njihovih reprezentativnih invalidskih organizacij. Pri tem ugotavljam, da invalidi pri zadnjem predlogu zakona uvodoma niso bili vključeni v pripravo in obravnavo ključnih sprememb, izraženi pomisleki pa v nadaljevanju niso bili dovolj upoštevani.
Številni deležniki, in to tako invalidske kot humanitarne organizacije ter splošna javnost in tudi nekatere poslanske skupine, so izrazili odločno nasprotovanje načrtovanim spremembam zakona o igrah na srečo. Če bi bila novela zakona kljub temu sprejeta, kakšne možnosti imate oziroma kaj načrtujete?
V primeru sprejema novele zakona se predvideva sprejem veta na zakon v Državnem svetu RS, v primeru ponovne potrditve zakona v Državnem zboru, pa je med deležniki izražena pobuda za zbiranje podpisov za zakonodajni referendum.
V zadnjih dveh letih se nam je življenje zaradi epidemije koronavirusne bolezni močno spremenilo. Kako je epidemija vplivala na osebe z invalidnostjo oziroma še vedno vpliva?
Vse posledice, ki jih prinaša epidemija se še bistveno močneje, celo multiplicirano negativno odražajo na življenju invalidov. Invalidi imajo že tako pogosto manjšo socialno mrežo, manj stikov, kar se v tem primeru odraža tudi na večjih duševnih stiskah, izostale pa so tudi potrebne obravnave, terapije in ostalo kar pri mnogih prinaša nepopravljive posledice. Tudi zato je potrebno FIHO razvijati še naprej, saj so ravno programi, ki jih izvajajo invalidske in humanitarne organizacije tisti, ki pomagajo pri navedenem, ob dejstvu da so pogosto edini, ki omogočajo osnovno preživetje in uveljavljanje človekovih pravic naših najbolj ranljivih državljanov.
Hvala za pogovor.