Pravica do dodatka se z zakonom o dolgotrajni oskrbi, sprejetim decembra lani, ukinja kot pravica iz pokojninske blagajne. Prešla naj bi v okvir dolgotrajne oskrbe. Upravičenci dodatka za pomoč in postrežbo bodo morali dobiti odločbo, s katero pravica prehaja v okvir dolgotrajne oskrbe, nekateri pa bi jo ob tem tudi izgubili.
Na svetu zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) so na tokratni seji mirili: zakon kot tak je neizvedljiv in to se ne more zgoditi, je za Radio Slovenija poročala Alenka Terlep. Svet zavoda je proti in po besedah generalnega direktorja zavoda b predlaga: "Te, ki bodo do uveljavitve zakona prejemniki, uživalci dodatka za pomoč in postrežbo, da se za njih ne bi nič spremenilo. In da bi še naprej iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja to prejemali."
Tako tudi prevedbe in nove odločbe ne bi bile potrebne, zahtevo pa zdaj pošiljajo na vlado. Menijo namreč, da je novega zakona o dolgotrajni oskrbi sploh ni mogoče realizirati, in ni v neizvedljiv niti finančnem in ne kadrovskem smislu, pravi Papež. In dodaja: "Zakon je potreben spremembe, dopolnitev, da se bo lahko izvajal."
Na svetu so zagotovili, da zavod za pokojninsko zavarovanje ne bo sprejel vloge tistega, ki bo zadolžen za izbris pravic, za današnje upravičence naj bi ostalo tako kot je, novih pravil pa naj bi bili deležni "tanovi, se pravi od uveljavitve zakona novi upravičenci".
Minister za delo Luka Mesec je že napovedal preoblikovanje, pa tudi preložitev začetka izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi. Z njim se bo ukvarjalo (še neustanovljeno) ministrstvo za solidarno prihodnost, je poročal Radio Slovenija.
Kmalu sestanek ZZZS-ja in pristojnih ministrstev
Na to temo se bodo v kratkem sestali predstavniki ministrstev za delo in zdravje ter zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Zavod namreč opozarja, da je zakon o dolgotrajni oskrbi nemogoče uveljaviti v predvidenem roku, zagonska sredstva bodo prispela prepozno, zakon in podzakonski akti so pomanjkljivi, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Skupščina ZZZS-ja je zato na sredini seji vlado pozvala k pripravi novele zakona o dolgotrajni oskrbi, s katero bi podaljšali prehodne določbe oz. rok za njegovo uvedbo.
Kaj določa zakon
Zakon o dolgotrajni oskrbi je DZ sprejel decembra lani, v polno veljavo za vse upravičence bo stopil 1. julija 2024. Zakon določa niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih.
Sistem zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe razen institucionalne je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.
Obstoječe pravice po zagotovilih ministrstva za zdravje ne bodo ukinjene, ampak uvajajo primerljive pravice za primerljive potrebe. Uvrščanje v kategorije bo v domeni vstopnih točk Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer bodo potencialne upravičence do storitev uvrščali v kategorije po enakih merilih.
Zakon določa, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi v ta namen v pokojninski in zdravstveni blagajni, preostanek pa bo kril državni proračun. V času do leta 2025 je medtem predvideno sprejetje posebnega zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025.