Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2007 3. marec razglasila za mednarodni dan skrbi za sluh, konec leta 2015 pa ga je preimenovala v svetovni dan sluha. Namen tega dne je ozaveščanje javnosti o pomembnosti izgube sluha in pomenu skrbi zanj. Sluh je pri otrocih izjemnega pomena za njihov uspešni razvoj, zato se v letošnjem letu pod geslom Izguba sluha v otroštvu: Ukrepajmo zdaj! poudarja pomen zgodnjega odkrivanja, preprečevanja in varovanja sluha pri otrocih.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je na svetu 360 milijonov ljudi ali 5 % svetovne populacije z okvaro sluha, od tega je kar 32 milijonov otrok. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bi lahko z ustreznimi preventivnimi ukrepi preprečili kar 60 % okvar sluha pri otrocih. Najpogostejši vzroki za okvaro sluha pri otrocih so genski, sledijo jim razne infekcijske bolezni, obolenja ušes, hrup in zdravila. Če okvara sluha nastane pri otroku, pa je nujno, da je deležen učinkovite rehabilitacije, izobraževanja in opolnomočenja.
Posledice izgube sluha v otroštvu
Izguba sluha v otroštvu ima močan vpliv na učenje govora in jezika. Iz tega izhajajo tudi težave pri opismenjevanju, razvoju socialnih veščin in zgraditvi prave samopodobe. Težave pri sporazumevanju lahko otroku povzročijo občutke jeze in stres ter vodijo v osamljenost. Izguba sluha vpliva na otrokov celostni razvoj. Posledice takšne ali drugačne izgube sluha vplivajo tudi na družino kot celoto. Vendar posledice preraščajo zgolj družinski okvir. Osebe z okvaro ali izgubo sluha pogosto dosežejo nižjo izobrazbo, zato imajo slabše zaposlitvene možnosti in je tudi njihova delovna storilnost manjša. Torej izguba sluha vpliva tudi na socialni in gospodarski razvoj skupnosti in države.
Skrb za sluh
Kljub naprezanju društev gluhih in naglušnih ter zdravstvenih organizacij ljudje še vedno premalo skrbijo za svoj sluh. Številne raziskave in znanstvene študije, izvedene v zadnjih letih, so pokazale, da ljudje, ki skrbijo za svoj sluh, ostajajo v boljši psihofizični kondiciji, podvrženi so manjšemu tveganju za kognitivni upad in demenco, so manj utrujeni, kakovost njihovega življenja pa je na splošno višja. Nasprotno pa so tisti, ki svoje težave s sluhom zanemarjajo, se pravi, da ne uporabljajo ustreznih slušnih pripomočkov, bolj dovzetni za depresijo in psihoze, njihova življenjska doba pa je krajša. Evropske in ameriške raziskave so pokazale tudi razliko v ekonomskem standardu med tistimi, ki za svoj sluh ustrezno poskrbijo, in tistimi, ki tega ne storijo. Ljudje, ki skrbijo za svoj sluh, so na delovnem trgu konkurenčni in manj verjetno je, da bodo zaposlitev izgubili, imajo pa tudi višje dohodke.
Stanje v Sloveniji
V Sloveniji lahko vsakdo, ki ima okvarjen sluh, dobi slušni aparat, ki ga financira ZZZS. Bistveno pa je, da posameznik, ki zazna slabšanje sluha, obišče zdravnika in je napoten na ustrezne preglede. Zavedati se je tudi treba, da število ljudi z okvaro sluha narašča, saj se populacija stara, brezbrižen odnos do skrbi za sluh pa ni le stvar posameznika in njegovega ožjega okolja, temveč tudi večje finančno breme za družbo.
Svetovni dan sluha
Svetovni dan sluha je namenjen ozaveščanju o pomenu skrbi za sluh in tudi spodbujanju k razmisleku o ustreznih strategijah na področju javnega zdravja, ki bi pripomogle k zmanjšanju razširjenosti izgube sluha.
O tem, kako lahko sami ugotovimo, da se pri otroku pojavlja izguba sluha, smo povprašali gospo Darjo Pajk, podpredsednico ZDGNS. »Pri majhnih otrocih smo pozorni na obračanje glave za določenimi zvoki, na odzive pri posameznih dogodkih, kjer bi pričakovali reakcijo, pa naj bo to smeh, jok, pogled. Pri starejših otrocih pazimo na govorni odziv, razvoj, na odzivnost otroka v igri med vrstniki, na vedenje med drugimi otroci, na mesto, ki ga zasede pred TV, da bi dobro slišal priljubljeno risanko. Pozorni smo na reakcije ob šepetu, šelestenju, za kar so koristne različne igrice, kjer se mora otrok smiselno odzvati. Izgubo na tem prvem nivoju je izjemno težko zaznati, navadno se zavemo, šele ko otrok ne sledi normalno glasnemu govoru. Pogosto se večjega otroka označi tudi kot ignorantskega, neubogljivega, jezljivega ter agresivnega ali pa izjemno mirnega ter odmaknjenega. Zaradi težav pri sledenju govora se namreč otrok umakne iz družbe, morda si poišče družbo enega ali dveh vrstnikov in se izogiba skupinskim igram, saj jim ne zmore slediti. Lahko se opre na odraslo osebo, ki podaja navodila, je pogosto v njeni bližini ter si pomaga z ogledovanjem. Neredko se pojavi utrujenost, saj sta koncentracija na poslušanje in razumevanje naporni in tudi zaradi tega se otrok izogiba socialnim stikom, kar ponovno vodi v osamljenost in izolacijo. Če posumimo, da gre za podobne odzive otroka, je nujno, da se posvetujemo z zdravnikom, pred tem pa pridobimo čim več informacij o otrokovem obnašanju v različnih okoljih, o njegovih odzivih in govornih sposobnostih. Posledice izgube sluha v zgodnjem otroštvu so težje, kadar niso pravočasno prepoznane,« pojasnjuje Darja Pajk.
Akciji opozarjanja skrbi za sluh ter dobre rehabilitacije in ustrezne dostopnosti se pridružuje tudi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki ob tej priložnosti želi z opozorilom doseči predvsem otroke in mladino. Vse več mladih se namreč zaradi prehrupnega poslušanja glasbe spoprijema z okvaro oziroma z izgubo sluha. Na spodnjih povezavah pa si lahko ogledate tudi videospot pesmi Hello ene najbolj popularnih pevk na svetu Adele, pretolmačene v mednarodno kretnjo in v slovenski znakovni jezik.
Hellov mednarodni kretnji: https://www.youtube.com/watch?v=ZL2czmn-cTI
Hellov slovenskem znakovnem jeziku: https://www.youtube.com/watch?v=ivCkkl2XXzU
In ne pozabite: skrb za sluh lahko vpliva na kakovost vašega življenja! x
Veronika Rot