Mednarodnemu dnevu ozaveščanja o hrupu je vsako leto namenjena zadnja sreda v aprilu. V izjavi za javnost ob tem dnevu so v Zvezi društev gluhih in naglušnih opozorili na zdravstvene posledice izpostavljenosti hrupu, pa tudi na težave gluhih in naglušnih pri spremljanju radijskih in televizijskih programov, v katerih je govor zaradi previsoke glasbene podlage težko razumljiv.
Na zvoke se lahko navadimo, jih ne slišimo več, prepričani smo, da niso moteči, kljub temu pa lahko negativno vplivajo na naše počutje in zdravje. Namen mednarodnega dneva ozaveščanja o hrupu je seznanitev javnosti o zdravstvenih posledicah zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupu, med katerimi je okoljski hrup eden od pomembnih vzrokov za nastanek različnih bolezni.
Vpliv zvoka na zdravje ljudi
Vpliv zvoka na zdravje in počutje ljudi večinoma povezujemo z jakostjo zvoka v okolju in njegovo povprečno letno ravnjo za dan, večer in noč. Tak pristop izhaja predvsem iz dejstva, da stalna izpostavljenost hrupu cestnega, letalskega in železniškega prometa ter industrijskih obratov v bivalnem okolju poveča tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. Z direktivo o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa evropske države v ospredje postavljajo prav ta problem in pozivajo vse države, naj zmanjšajo hrup v okolju. Obenem pozivajo tudi k ohranjanju mirnih območij v urbanem in naravnem okolju.
Izpostavljenost visokim ravnem hrupa, nad 85 decibelov (dB), lahko privede do trajnih poškodb sluha. Hrup lahko, po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije, že pri nižjih stopnjah, to je nad 55 dB, povzroča vznemirjenost ali motnje spanja, za otroke pa pomeni težave pri učenju.
Uporabniki slušnih aparatov in hrup
V Sloveniji je približno 70.000 uporabnikov slušnih aparatov, po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa se letno izda 13.000 novih slušnih aparatov. V Sloveniji je približno 150.000 oseb z okvaro sluha, od katerih jih ima le približno polovica ugotovljeno okvaro.
Uporabniki slušnih aparatov imajo v hrupnih okoljih pogosto težave z razumevanjem govora, saj je sposobnost, da se osredotočijo na govor in obenem zanemarijo vse tisto, kar jih ne zanima, bistveno okrnjena. Spretnost, ki je za normalno slišeče osebe običajna in poteka pravzaprav nezavedno, osebam z okvaro sluha povzroča zelo veliko težav.
Nemalo uporabnikov slušnih aparatov nad aparati obupa prav zaradi hrupa v okolju, saj ga ti kljub visoko razviti tehnologiji še vedno močno krepijo.
Poziv ZDGNS medijem
V izjavi za javnost, ki so jo na Zvezi društev gluhih in naglušnih (ZDGNS) pripravili ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu, so zapisali, da je uporabnikom slušnega aparata močno oteženo sprejemanje koristnih informacij v medijih, poslušanje pogovornih oddaj in podobno, saj velika večina medijev opremlja informacije in pogovorne oddaje z glasbeno podlago. Ta namreč za uporabnike slušnih aparatov pomeni hrup, saj zaradi okvare sluha ne morejo izluščiti pomembnih informacij, ker jih prekriva glasba. Nerazumevanje informacij zaradi hrupa v ozadju pa pri uporabnikih slušnega aparata povzroča dodaten stres in posledično s stresom povezana obolenja. Zato radijske in televizijske hiše pozivajo, naj si prizadevajo narediti medije dostopne tudi uporabnikom slušnega aparat.
Na zvoke v okolju se odzivamo zelo različno
Dojemanje zvočnega okolja ni povezano samo z njegovimi značilnostmi, temveč tudi z informacijo, ki nam jo prinaša, našimi preteklimi izkušnjami, odnosom do vira zvoka, s sliko, ki jo ob zvoku vidimo, in drugimi dejavniki, ki vsi vplivajo na zapletenost odziva in velike razlike med posamezniki. Dobro poznavanje vseh teh vplivov nam bo omogočilo, da bomo laže razumeli, zakaj se ljudje na zvoke v okolju odzivamo tako različno
Lani je Evropska zveza za zvok (European Acoustic Association) pripravila zanimiv video, ki ponazarja, kako zvoki iz okolja vplivajo na nas:
[video]https://www.youtube.com/watch?time_continue=18&v=VM3zQlt5EHI[/video]
V. R.